Direktor UKC Ljubljana: Bližamo se robu zmogljivosti

"Situacija je resnično zaostrena, bližamo se robu zmogljivosti naše bolnišnice," je v današnji izjavi za medije ob povečanem sprejemu covidnih bolnikov opozoril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jože Golobič. Po njegovih besedah ima UKC Ljubljana več težav kot s prostimi posteljami s zdravstvenim kadrom, ki ga primanjkuje.

Tudi strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko opozarja na pomanjkanje kadra, zlasti medicinskih sester na intenzivnih oddelkih. Na kliniki po njegovih besedah zato že od 28. septembra skorajda ne izvajajo elektivnih operacij. Kot je pojasnil, tako v prvem kot v trenutnem valu epidemije prerazporejali kader na covidne oddelke. Razlika pa je v tem, da so v prvem valu za nujne operacije otrok in odraslih potrebovali 65 odstotkov preostalega kadra, v trenutnem valu pa 90 odstotkov. Ob tem opominja, da "vsak pacient slej ko prej postane nujen". Po njegovih besedah sicer samo na kirurški kliniki primanjkuje 200 zdravstvenih delavcev.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je ob tem pojasnila, da ima naša največja bolnišnica na kirurški, interni in nevrološki kliniki skupaj pripravljenih 70 intenzivnih postelj za zdravljenje bolnikov brez covida-19, ki jih ohranjajo tudi v času epidemije. Ob tem  ocenjuje, da je zelo verjetno, da se bo število covidnih bolnikov še povečalo, kar bo pomenilo dodatne obremenitve za infekcijsko kliniko in diagnostično-terapevtski servis (DTS). "Takega pritiska nismo pričakovali, vendar druge izbire, kot da se z njim spopademo, nimamo," še pojasnjuje strokovna direktorica. Ob tem izpostavlja pomen delovanja centra za transplantacijo, ki edini v državi deluje v UKC Ljubljana. "Moramo ga ohraniti do zadnjega diha," poudarja Buturović Ponikvarjeva.

Bodo že prihodnji teden aktivirali bolnišnico dr. Petra Držaja?

V UKC Ljubljana so danes hospitalizirani 204 covidni bolniki, od tega 144 na t. i. navadnih oddelkih in 60 na oddelkih intenzivne nege.

Golobič je pojasnil, da razpoložljive bolnišnične kapacitete za covidne bolnike v UKC Ljubljana prilagajajo sproti. Potrdil je možnost, da bi ob povečanem navalu covidne bolnike zdravili tudi v Bolnici dr. Petra Držaja, kjer je na voljo oprema in oskrba bolnikov s kisikom. Kadrovske težave pa bi tudi ob tej potezi ostale. Buturović Ponikvarjeva sicer ni želela natančno napovedati, kdaj bi za zdravljenje covidnih bolnikov lahko aktivirali omenjeno bolnišnico. "To bi se lahko zgodilo že v naslednjem tednu," je pojasnila. 

Poudarila je, da je na oddelku intenzivne nege v UKC Ljubljana od 60 covidnih bolnikov osem takih, ki so cepljeni proti covidu-19. "Vendar so vsi ti imunokomprimitirani, kar pomeni, da ne morejo imeti dobrega odgovora na cepljenje," je dejala. Na navadnem oddelku je po njenih besedah cepljenih 48 covidnih bolnikov, od katerih je slaba polovica prav tako imunokomprimitiranih oziroma imunsko oslabljenih.

Upanje zdravilo regeneron

Kot je še povedala, ''imamo srečo, da imamo na zalogi še dovolj zdravila regeneron, ki ga intenzivno dajemo bolnikom, predvsem v Ljubljani". Pripravili so tudi posebne enote za večurno aplikacijo tega zdravila, ki ne zahteva hospitalizacije v bolnišnici. Po izkušnjah, ki jih imajo doslej, se je v bolnišnico vrnilo zelo malo bolnikov, ki so to zdravilo dobili pravočasno. Tu imamo še dosti rezerve, je ocenila.  

Bolnišnice širijo covidne oddelke in krčijo nenujne programe

Na torkovem sestanku so se predstavniki ministrstva za zdravje in vodstev bolnišnic sicer dogovorili, da bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe in da bodo hkrati bolnišnice povečale številno navadnih in intenzivnih postelj. Koordinator covidnih bolnišničnih postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je ob tem posvaril pred zlomom zdravstva. Po njegovih besedah maksimalna kapaciteta covidnih intenzivnih postelj v tokratnem valu epidemije znaša 191. To je nekoliko manj kot v prejšnjih valovih, razlogi pa so v pomanjkanju negovalnega kadra v bolnišnicah, je pojasnil.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so danes sredi dneva zdravili 23 covidnih bolnikov na navadnem oddelku, so pa z današnjim dnem odprli še drugi del od maja letos pripravljenega oddelka za bolnike s covidom-19. Skupno bi tako po takratnih podatkih lahko imeli na voljo okoli 50 postelj na navadnem oddelku. Zdravljenje na oddelku intenzivne nege trenutno potrebujejo štirje bolniki, enota interne intenzivne medicine pa je v celoti namenjena zdravljenju covidnih bolnikov. Na oddelku za pediatrijo danes zdravijo enega otroka s covidom-19, na oddelku za ginekologijo in porodništvo pa eno porodnico s covidom-19. Veliko bolje kot lani so letos razmere glede okužb med zaposlenimi v slovenjgraški bolnišnici. Trenutno sta med zaposlenimi dva primera okužbe, obe osebi sta se po pojasnilih iz bolnišnice okužili v domačem okolju. "Na splošno letošnjo leto beležimo 73 odstotkov manj pozitivnih med zaposlenimi v primerjavi z lanskim letom," so pojasnili v bolnišnici, ki je z današnjim dnem začasno prekinila z izvajanjem vseh nenujnih kirurških programov. "Opravljali se bodo le nujni posegi, posegi bolnikov z rakom ter posegi, brez katerih bi se zdravstveno stanje pacientov pomembno poslabšalo," so navedli.

V Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer imajo na voljo 14 navadnih postelj za covidne bolnike, so danes dopoldne zdravili 11 covidnih bolnikov, zasedeni pa sta bili tudi obe razpoložljivi postelji za intenzivno nego covidnih bolnikov. Kot so pojasnili v trboveljski bolnišnici, lahko trenutno še dodajo tri navadne postelje, če bo potrebno še več, pa bi morali zapreti kirurški oddelek in tam postaviti drugi oddelek za bolnike s covidom-19. In če bodo odprli drugi covidni oddelek, bodo izvajali le storitve s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, so pojasnili.

V Splošni bolnišnici Izola pa so imeli v torek zapolnjene vse takrat razpoložljive zmogljivosti za covidne bolnike, to je 22 postelj za akutno obravnavno in pet postelj za intenzivno nego. Kot so pojasnili, lahko zmogljivosti povečajo še za osem postelj. Katere nenujne programe bodo krčili, za zdaj še ne morejo oceniti. 

Nekatere bolnišnice pa ob slabšanju epidemičnih razmer tudi omejujejo obiske.