Delodajalci zaposlenim ne verjamejo, da so se okužili na delovnem mestu

Kot so v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva (SZSVS) zapisali v sporočilu za javnost, je prijava poškodbe predpogoj, da lahko osebni zdravnik kot vzrok odsotnosti z dela opredeli poškodbo pri delu, zaradi česar je delavec upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače. V nasprotnem primeru je za prvih 10 dni (v času kužnosti) upravičen le do nadomestila zaradi izolacije v višini 90 odstotkov, za nadaljnje dni pa do 80 odstotkov nadomestila zaradi bolezni.

Ob tem navajajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je v dopisu 3. aprila izvajalcem zdravstvenih storitev obrazložil, da se v primeru, da je razlog začasne nezmožnosti za delo covid-19, do bolezni pa je prišlo zaradi okužbe na delovnem mestu, to šteje za poškodbo pri delu. Za slednjo se namreč po zakonu šteje tudi "obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan".

V sindikatu poudarjajo, da njihovi člani, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, nosijo levji delež odgovornosti in naporov pri spopadanju s posledicami širjenja koronavirusa. "Zato je povsem neprimerno in domala ponižujoče, da delodajalci okuženim delavcem, ki delajo v okoljih, kjer je koronavirus še toliko bolj vseprisoten in razpršen (zdravstveni in socialnovarstveni zavodi), tudi v primerih, ko se okužba širi po zavodu tako med zaposlenimi kot med uporabniki/pacienti in je očitno, da je izvor okužbe v delovni organizaciji, ne priznavajo, da so se okužili na delovnem mestu," so zapisali.

Po torkovih podatkih naj bi bilo kot posledica širitve okužbe v domovih za starejše trenutno okuženih 1962 stanovalcev in 797 zaposlenih, vendar pa večina od njih nima priznane odsotnosti iz naslova poškodbe pri delu zaradi okužbe z novim koronavirusom, opozarjajo v sindikatu.

Ugotavljanje, ali se je delavec okužil na delovnem mestu ali zunaj tega, je sicer resda odvisno od konkretnih okoliščin, a je v razmerah, ko zdravstveni delavci in zaposleni v socialnovarstvenih zavodih vlagajo nadčloveške napore in se dnevno srečujejo z okuženimi, v večini primerov utemeljeno sklepati, da se je delavec okužil na delovnem mestu, menijo v sindikatu.

Na resorni ministrstvi za zdravje in za delo so zato že 28. oktobra apelirali, da delodajalce pozoveta, naj okužbe delavcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, pripoznajo kot poškodbo na delovnem mestu, a odgovora niso prejeli.

V sindikatu sicer domnevajo, da je trenutno nepravilno ravnanje nekaterih delodajalcev posledica varčevanja z lastnimi finančnimi sredstvi. Ob tem predlagajo, da se v šestem protikoronskem zakonu ustrezneje uredi vprašanje izplačil nadomestil plače v primeru okužbe s koronavirusom na delovnem mestu. Ta naj tudi za obdobje do 30 delovnih dni krije proračun, pozivajo.

Dodič Fikfakova: Težava je v premalo resnem spoštovanju pravil na delovnem mestu

Predstojnica inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak pa je na današnji novinarski konferenci vlade povedala, da je ob aktualnih številkah jasno, da se proti nevidnemu povzročitelju ne znamo, ne želimo ali pa nočemo obnašati tako, kot od nas zahteva. "Morali bomo sprejeti take oblike obnašanja, da ga bomo lahko premagali," je pozvala.

Strokovnjakinja za medicino dela pozna številne delovne organizacije, ki svojim zaposlenim kljub temu, da imajo v svojih vrstah pozitivne, ne dovolijo dela od doma. Prepričana je, da gre pri tem za nezaupanje do delavcev, saj drugega razloga za to ne pozna. Od prvega vala je bilo namreč po njenem dovolj časa, da bi natančno določili, kaj vse lahko nekdo naredi od doma. "Zato apeliram na vse tiste delodajalce, pri katerih je delo na domu mogoče, da to tudi uvedejo in primerno nadzirajo. Vedeti je namreč treba, da lahko od doma delajo tudi okuženi delavci brez simptomov, saj nikogar ne silimo na vsak način v bolniški stalež," je poudarila.

Predstavila je analizo okuženih po poklicnih skupinah NIJZ od 10. do 17. novembra. V tem času je bilo pozitivnih 38 generalnih direktorjev, 145 prodajalcev, 68 zdravnikov, 221 delavcev zdravstvene nege, 78 bolničarjev, 403 zdravstveni sodelavci, 50 kuharjev, 100 snažilk, 44 policistov ... "Jasno je, da imajo poklici, ki so neposredno vpleteni v epidemijo, večje število okuženih. A številke so kljub temu previsoke in tudi v teh skupinah bo treba upoštevati bolj rigorozna pravila obnašanja," je menila. "Virus ne popušča in ne odpušča," je še dejala. 

Podatkov o tem, da v podjetjih ne bi imeli na razpolago zaščitnih sredstev, ni. Veliko večja težava pa je redno in dosledno upoštevanje pravil uporabe maske, razkuževanja rok in delovnih prostorov ter ohranjanja razdalje, je poudarila.

Skrbijo jo tudi podatki o tem, da so med okuženimi tudi številni vodilni delavci, ki se očitno ne zaščitijo premalo le sami, pač pa posledično težko zaščitijo tudi vse svoje zaposlene in s tem zagotovijo, da bi proizvodnja tekla nemoteno. Opozorila je tudi na dejstvo, da nekateri delodajalci sami s pomočjo nestrokovnega kadra izvajajo hitre antigenske teste, kar je slabo. Pristojna ministrstva je zato pozvala, da za tovrstno testiranje pripravijo primeren protokol, po katerem bo jasno, kateri testi so primerni ter kdo in na kakšen način lahko to izvaja na strokoven način.