Občutek nepopisne žeje pri covidnih bolnikih, prisotna tudi dehidracija

Hidracija in okužba sta povezani v začarani krog: neustrezna hidracija lahko pripomore k večji dovzetnosti za okužbo in poveča njeno resnost, okužba pa poveča izgubo tekočine in včasih posameznikom tudi onemogoča, da bi jo nadomestili.

Tudi covid-19 pogosto povzroči dehidracijo. Kaj se lahko stori za izboljšanje počutja in nenazadnje tudi varnosti teh bolnikov, razmišljajo strokovnjaki po vsem svetu. Teme so se lotili tudi pri britanskem združenju Heathcare Infeciton Society (HIC), kjer so preučili več raziskav. Spomnili so tudi na zelo staro, ki je pokazala, da je vbrizgani virus črnih koz pri dobro hidriranih kuncih v laboratoriju ostal lokaliziran in se ni razširil na okoliška tkiva. Videti je bilo, da je bila zmanjšanja prepustnost celic tisti mehanizem, ki je stal za tem, avtorji raziskave pa so takrat poročali, da je neustrezna raven hidracije ogrozila sposobnost organizma, da vzpostavi ustrezen imunski odziv.

Vpliv na sluznico

Že večkrat je bilo povedano, da se respiratorni virusi učinkoviteje širijo v hladnejšem podnebju, kar je verjetno posledica tega, da se ljudje tam več zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer je pogosto tudi gneča. Hrvaški strokovnjaki so tako že v prvem valu epidemije covida-19 začeli preučevati dokaze, ki kažejo, da suh zrak v zaprtih prostorih spodbuja sušenje sluznice in povzroči izgubo fizične zaščite pred patogeni, kar vodi v povečano stopnjo respiratornih prenosov. Skupina znanstvenikov, ki so jo sestavljali Alemka Markotić, Dragan Primorac, Ivan Gornik in Gordan Lauc, ki se je medtem sicer znašel v nemilosti vladne svetovalne skupine, je ugotavljala, da lahko pomanjkanje tekočine prepreči tudi ustrezno rehidracijo pregrad sluznice, kar lahko nato povzroči povečano tveganje za okužbo dihal pri prizadetih posameznikih. Njihovi ameriški kolegi pa so nekaj mesecev pozneje domnevali, da kronična hipertonična dehidracija ne samo poveča posameznikova tveganja za okužbo, ampak lahko vodi k pretiranemu imunskemu odzivu.

V skoraj dvoletnem preučevanju covida-19 se je potrdilo, da bolezen ne vpliva samo na pljuča, ampak gre za sistemsko obolenje, ki lahko prizadene tudi druge organe. A vseeno trenutno ni študij, ki bi raziskale vprašanje povezanosti covida-19 in dehidracije v celoti. Ocenjevanje ustreznosti hidracije je težko, saj hematološki in urinski biomarkerji ne odražajo vedno dejanskega stanja bolnika, dokler se ne razvije huda dehidracija. Blaga dehidracija je lahko spregledana ali napačno diagnosticirana, poleg tega sta okužba in dehidracija v času diagnoze pogosto prisotni hkrati, zato je težko ugotoviti, kaj se je razvilo prej, poudarjajo pri HIS-u.

Dva ekstrema pri ravni natrija v krvi

Številne študije so pokazale, da je pri covidnih bolnikih pogosto prisotna dehidracija ali "hipernatriemija”, ko ima posameznik preveč natrija v krvi, včasih brez drugih simptomov. Pomanjkanje tekočine je pogost vzrok za hipernatriemijo, pri čemer so zelo mladi in zelo stari bolniki najbolj ogroženi. Hipernatremija je bila dokumentirana pri pediatričnih in starejših bolnikih s covidom, študije pa so tudi poročale, da je bila hipernatremija ob sprejemu prognostični dejavnik za povečano obolevnost in umrljivost.

Dehidracija se lahko razvije tudi pozneje, ko koronavirusna bolezen napreduje. Razširjenost hipernatremije so preučevali belgijski strokovnjaki, ki so ugotovili, da je na oddelku za intenzivno terapijo izmed 17 pacientov, pri katerih se je zaradi virusa SARS-CoV-2 razvil sindromom akutne dihalne stiske, devet ljudi postalo hipernatremičnih po sprejemu na intenzivno nego. Avtorji raziskave so zaključili, da je bila osmolarnost urina v normalnem obsegu in bolniki so vzdrževali pozitivno ravnovesje tekočin, tako da je do dehidracije verjetno prišlo kot posledica izgube tekočine preko kože in dihanja, kar ni presenetljivo pri bolnikih, ki jih je verjetno zdelovala tudi vročina.

Mnenja strokovnjakov se sicer razlikujejo, nekateri priporočajo kar 500 ml dodatne tekočine na eno stopinjo povišane telesne temperature. Toda pri covidu-19 preti še druga nevarnost, hiponatriemija, ki je prav nasprotje hipernatremije, gre pa za nizke ravni natrija v krvi. Nekatere študije so pokazale, da je bila pri covidnih bolnikih ob hospitalizaciji hiponatremija še pogostejša kot hipernatremija. Tudi ta predstavlja dejavnik tveganja za hujši potek bolezni v primerjavi z bolniki z normalno ravnjo natrija. Ker se soočajo z visokim deležem hiponatremičnih bolnikov, zdravniki morda prav zato covidnim bolnikom neradi dajejo dodatne tekočine, ugotavlja HIS.

Driska, potenje, hitrejše dihanje

Tema je pritegnila tudi slovenske zdravnike. Že pred nekaj meseci je v podcastu za nacionalni radio vodja covidnega oddelka Splošne bolnišnice Izola, specialist internist nefrolog Bojan Novak, ugotavljal, da bodo bolniki s covidom-19 pogosto dehidrirani. Na dehidracijo pri covidnih bolnikih verjetno vpliva več dejavnikov oziroma se ti prepletajo med sabo, je zdaj pojasnil za 24ur.com. Lahko gre za premajhen vnos tekočine, predvsem pri starejših in obnemoglih bolnikih, ki je ne uspejo zaužiti dovolj, ali pa za povečano izgubo tekočine iz prebavil ob pospešeni prebavi ali driski, ki je prav tako eden od simptomov. Izguba tekočine se lahko poveča zaradi potenja ob visoki temperaturi in mrzlici, zaradi hitrejšega dihanja pa je mogoča tudi izguba preko dihal.

Z novim koronavirusom se lahko okužijo tudi tisti, ki imajo sicer predpisane diuretike, zdravila za odvajanje vode iz telesa. "Ta zdravila bi ob okužbi morali začasno zmanjšati ali prenehati jemati," opozarja nefrolog.

Čaj ali voda zadostujeta

Ko bolniki opisujejo svoje izkušnje s prebolevanjem covida, nekateri pravijo, da so v tem času tudi v domači oskrbi pili res veliko, in čeprav niso denimo imeli driske, ki bi povečevala izgubo tekočine, se vseeno nikakor niso mogli znebiti občutka in tudi naknadne preiskave krvi ter urina so pokazale pomanjkanje tekočine. Ali si je torej med okužbo morda treba pomagati še s čim, denimo s praški za rehidracijo? "Dovolj je čaj oziroma voda, rehidracijske tekočine niso potrebne," odgovarja Novak.

So pa v izolski bolnišnici opažali prehodna poslabšanja ledvičnega delovanja. To je spet lahko kombinacija več dejavnikov, poleg že omenjenega pomanjkanja tekočine v telesu tudi nižjega krvnega tlaka ob okužbi in posledično so ledvice slabše prekrvljene. "Večinoma smo zato morali bolnikom, ki imajo znano povišan krvni tlak in prejemajo zdravila za nižanje, ta zdravila bistveno zmanjšati ali prehodno celo ukiniti, saj so imeli bistveno nižji krvni tlak kot pred okužbo," opisuje izkušnje z oddelka. Ko pa bolniki okužbo premagajo oziroma se zdravstveno stanje glede covida izboljša, zdravniki opažajo, da krvni tlak znova porase, tako da postopoma spet uvajajo antihipertenzivna zdravila.

Na kaj je treba biti pozoren?

Medtem ko se simptomi posameznih koronavirusnih različic lahko rahlo razlikujejo, razlik glede dehidracije pri obravnavanih bolnikih niso opazili, ne glede na to, ali je šlo za okužbo s prvotno, vuhansko različico, ali pa z delto oz. omikronom. "Mehanizmi so enaki," pravi Novak.

Kako pa se dehidracija sploh kaže pri organizmu, na kaj naj bodo ljudje ob potrjeni okužbi pozorni? Znaki pomembne dehidracije so žal podobni običajnemu prebolevanju covida, ki ga spremlja splošno slabo počutje – slabost, utrujenost, glavobol. Novak pa torej omeni še nižji krvni tlak in tudi zmanjšano uriniranje.

Tekočine je lahko tudi preveč

Tudi kadar se telo bori s koronavirusno okužbo, zdravnik svetuje normalno hidracijo kot pri večini drugih okužb, to je približno dva litra tekočine dnevno. "To ne velja za bolnike s srčnim popuščanjem, ki imajo otekline, ali pri drugih boleznih, kjer pride do zastoja tekočine v telesu. Na primer pri napredovalni kronični ledvični bolezni, cirozi jeter. Pri teh bolnikih se lahko osnovna bolezen poslabša oziroma se lahko začne otekanje. Načeloma naj bi ti bolniki vedeli, da imajo omejitev vnosa tekočine, večinoma na približno liter dnevno," poudarja izolski nefrolog.

Ob tem opozarja, da prevelika hidracija lahko škodi tudi ostalim – v ekstremnem primeru lahko pride do zastrupitve z vodo, ki se laboratorijsko kaže kot huda hiponatremija, ki lahko povzroča epileptični napad, krče, motnje zavesti. "Tako da je zdrava mera najboljša – ne preveč in ne premalo – običajno več kot dva litra tekočine na dan ni potrebno. Ne smemo pozabiti, da lahko zaužijemo veliko tekočine tudi v obliki hrane, denimo sadja, zelenjave, jogurta, juhe, kompota," pojasnjuje.