Črno na belem: maske podjetja Acron niso skladne z zakonodajo SLO in EU

Že v začetku maja smo obširno poročali o neustreznih certifikatih podjetja Acron, ki ga vodi Samo Lampret. Takrat smo razkrili tudi visoke, več kot 100-odstotne marže pri 30-milijonskem poslu.  

Novi dokumenti: Zavod za blagovne rezerve ni prevzel pol milijona mask

Konec aprila je Zavod za blagovne rezerve zavrnil prevzem 512.960 mask. Te "niso bile prevzete, saj dokazila o skladnosti niso bila ustrezna", je zapisano v "preglednici poslov" s podjetjem Acron. Po slabih dveh tednih, tudi to je razvidno iz dokumenta, so v podjetju maske zaradi tega odpeljali iz skladišča. V uredništvu imamo sicer tudi dokument, ki dokazuje, da so bili v podjetju Acron primorani začasno skladiščiti maske, ki jih Zavod ni prevzel.

Podjetje Acron bi sicer moralo vsak petek dobaviti 200 tisoč mask, a so po prvi zavrnitvi dobave le-to, kot kaže, ustavili. Prva naslednja dostava je bila nato šele konec maja, po tem, ko je Vlada RS sprejela, da za čas trajanja pandemije slovenski nadzorni organi upoštevajo priporočila Komisije EU. Ta je marca "dovolila" uvoz mask brez potrebnih dokumentov, oziroma mask, ki niso pravilno označene. Sklep Vlade je bil sprejet le nekaj dni pred koncem epidemije, 25. maja, pridobili so ga novinarji portala necenzurirano.si.

Dodatno preverjanje mask podjetja Acron 

A čeprav je Vlada podjetjem omogočila uvoz mask, četudi niso imela vseh ustreznih papirjev, je Zavod za blagovne rezerve v začetku junija pri vsaki od pogodb dodatno zabeležil, da je ta sicer v celoti realizirana, da so prevzete maske skladne s priporočilom EU za čas trajanja pandemije covid-19, “niso pa skladne s sedaj veljavno zakonodajo RS in EU”. Mimogrede, v vseh pogodbah za dobavo zaščitne opreme je tudi člen, ki pravi, da mora vse blago "ustrezati veljavnim predpisom in standardom ter imeti vsa dovoljenja, ki se zahtevajo v Republiki Sloveniji za tovrstno blago, ker dobavitelj izkazuje s certifikatom/i, ki jih predloži od dobavi". Na Zavodu so imeli sicer s predstavniki podjetja Acron več sestankov in medsebojnih korespondenc. Iz njih je razviden dogovor, da v zadnji pogodbi Acron zniža zelo visoko ceno maske – s 3,9 eur/kos na 2,65 eur/kos. Več kot 400 tisoč mask, ki so jih imeli v skladišču in zanje nimajo ustreznih dokazil, pa je Zavod kljub temu prevzel in izvedel preverjanje kakovosti, skladno z zgoraj omenjenim sklepom Vlade.  

(Pre)visoke marže? 

Že v začetku aprila smo opravili izračun, da bi država, če bi takšno količino mask, kot jo je naročila pri podjetju Acron, dobavila neposredno pri proizvajalcih, lahko prihranila kar 16,6 milijona evrov ali več kot polovico 30-milijonske pogodbene vrednosti med podjetjem Acron in Zavodom za blagovne rezerve. Takrat je direktor podjetja Samo Lampret zapisal: "Podatek o višini marž je poslovna skrivnost. Glede na cene zaščitnih mask ostalih slovenskih ponudnikov pa ocenjujemo, da so cene in posledično marže podjetja Acron izjemno korektne." Zdaj pa razkrivamo, da so v podjetju sami na Zavod za blagovne rezerve poslali tabelo z vsemi podatki o svojih nabavnih cenah, stroških prevoza in podobno – tabelo smo pridobili od vira in zgolj izračunali, kakšne so njihove marže. Pomenljivo je, da se kljub temu, da so na Zavodu za blagovne rezerve to tabelo imeli, torej so za nabavne cene vedeli, s podjetjem Acron niso pogajali o nižjih cenah.  

Podjetje Acron nad POP TV s 120 tisoč evri težko odškodninsko tožbo in zasebnimi kazenskimi tožbami 

Kljub vsem dokumentom, ki smo jih in jih objavljamo, pa podjetje Acron od naše medijske hiše s tožbo zahteva za 120 tisoč evrov odškodnin. Tožbo so poleg POP TV vložili tudi zoper novinarki Alenko Marovt in Niko Kunaver ter odgovornega urednika 24ur.com Jureta Tepino.  Poleg tega obe novinarki preganjajo tudi kazensko, z zasebno kazensko tožbo. “To nista moji prvi tožbi, so pa doslej sodišča vedno pritrdila dejstvom, ki sem jih razkrivala, torej, da imam prav, kar je gotovo sporočilo, da moramo novinarji še naprej razkrivati nepravilnosti, ki so v interesu javnosti – tukaj dvomov o drugem največjem poslu z državo za nakup zaščitnih mask ni,” je v odzivu na tožbe povedala Alenka Marovt, urednica in novinarka rubrike Dejstva. Takšno tožbo razumemo kot pritisk na naše delo, pritisk na neodvisno delo preiskovalnih novinarjev, da prenehamo preiskovati in objavljati, še pravi Marovtova.

Podobno, da gre za poskus zastraševanja, pravi tudi strokovnjak za novinarstvo, profesor iz ljubljanske Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. "Jaz bi to tožbo razumel kot poskus zastrašitve samega medija, da se o tem podjetju in z njim povezanih poslih več ne poroča, vsaj ne na kritičen način. Seveda je to tudi sporočilo drugim medijem in novinarjem, da o tej družbi poročajo čim majn, sicer se jim lahko zgodi tožba." Milosavljević sicer pravi, da se nekdo, ki misli, da mu je bila storjena krivica, seveda lahko posluži pravnih postopkov, a hkrati opozarja, da je poročanje in preiskovanje javnih naročil, sploh tako velikih, ki dosegajo več 10-milijonske ali 100-milijonske skupne zneske, absolutno v javnem interesu. "Preiskovalno novinarstvo temelji na tem, da temeljito nadzira tudi poslovanje države in državnih organov. In vsi vemo, da se ravno pri javnih razpisih oziroma pri prirejenih javnih naročilih, s katerimi imamo že 30-letne izkušnje, pogosto obrne tudi kakšen neupravičeno porabljen denar, zato sta skepsa ali kritičnost novinarjev upravičena." Tega bi se morala zavedati tudi podjetja, ki sklepajo posel z državo.

Zaradi neustreznih certifikatov skupno zavrnili kar 2 milijona mask

Zavod za blagovne rezerve je sicer v enem največjih poslov v zgodovini države zavrnil kar okoli dva milijona mask petih različnih dobaviteljev.