Ameriški strokovnjaki: Čredna imunost ni dosegljiva, virus bo krožil še nekaj let

Kot poroča časnik The New York Times, je bila v ZDA z enim odmerkom cepiva cepljenih že več kot polovica odraslih. Toda število cepljenih v zadnjih dneh pada in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je prag čredne imunosti nedosegljiv. Ne samo v bližnji prihodnosti, ampak tudi na sploh. Sedaj ocenjujejo, da bo virus, namesto, da bi se poslovil, obstal kot grožnja, ki pa jo je mogoče nadzirati. Še vedno naj bi povzročal hospitalizacije in smrti, vendar v precej manjših številkah.

Koliko bodo posledice manjše pa je predvsem odvisno od tega, koliko ljudi v državi in po svetu, bo prejelo cepivo in kako hitro se bo virus razvijal. Že sedaj je jasno, da se virus spreminja zelo hitro, prav tako se hitro širijo novi sevi, cepljenje pa poteka prepočasi. Strokovnjaki poudarjajo, da je najbolj pomembno zaščititi ranljive skupine populacije, kar bo ključno pri zamejitvi izbruhov okužb.

"Virus ne bo odšel," opozarja evolucijska biologinja na univerzi Emroy v Atlanti Rustom Antia. "Vendar si prizadevamo, da bi storili vse, da bo virus povzročal le milejše okužbe." 

Zdravstvene oblasti se sedaj soočajo z novim izzivom, piše časnik, saj čredne imunosti do poletja, na kar so mnogi upali, ne bo. Strokovnjaki pa vseeno poudarjajo, da cepiva ostajajo ključ do nadzorovanja in omejevanja virusne grožnje. 

Tudi svetovalec predsednika Josepha Bidna dr. Anthony S. Fauci je priznal, da je pri strokovnjakih prišlo do spremembe mišljenja. "Ljudje so zmedeni, saj se zdi, da število okužb nikoli ne bo toliko upadlo, da bi lahko začeli govoriti o čredni imunosti. Zato smo prenehali z uporabo tega izraza v klasičnem smislu. Pozabite na to. Če bomo cepili dovolj ljudi, bo število okužb padlo."

Fauci in številni drugi strokovnjaki so od začetka epidemije poudarjali, da bi za dosego čredne imunosti številno naravno okuženih ter cepljenih moralo doseči približno 60 do 70 odstotkov populacije.  Te ocene pa so se v zadnjem času začele spreminjati. Kot podarjajo, je razlog za to dejstvo, da so osnovni izračuni temeljili na kužnosti originalne različice virusa, medtem ko sedaj v ZDA (in številni drugih državah) že prevladuje britanska različica, ki se širi do 60 odstotkov hitreje.

Po zadnjih izračunih je meja za dosego čredne imunosti zrasla na vsaj 80 odstotkov. Če se v prihodnosti razvijejo še bolj prenosljive različice virusa, bodo izračuni to mejo potisnili še višje. 

Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se okrog 30 odstotkov ameriških prebivalcev ne želi cepiti. "Možno bi bilo, da bi dosegli 90-odstotno precepljenost, vendar na to ne gre preveč računati," je za časnik dejal epidemiolog dr. Marc Lipsitch. Strokovnjak opozarja na še en problem pri dosegu omenjenega cilja. "Prenos bolezni je lokalen. Če je na območju celotnih ZDA imuniziranih 95 odstotkov ljudi, v nekem manjšem mestu pa le 70, to virusa ne zanima. Enostavno bo obiskal to majhno mesto."

Kako izolirana je določena regija od koronavirusa, je odvisno od dolge vrste dejavnikov. Čredna imunost lahko niha z "gostoto prebivalstva, človeškim vedenjem, higieno in vsemi drugimi stvarmi," je povedal dr. David M. Morens, virolog in višji svetovalec dr. Faucija. "Čredna imunost za premožno sosesko je lahko X, potem greš v prenatrpano sosesko eno ulico stran in je ta 10X." Glede na stopnjo gibanja med regijami se lahko majhen virusni val v regiji z nizko stopnjo cepljenja zlahka prelije na območje, kjer je zaščitena večina prebivalstva, opozarja Morens.

Hkrati pa povezljivost med državami, zlasti ker se omejitve potovanja zmanjšujejo, kaže na nujnost zaščite ne le Američanov, ampak vseh na svetu, je dejala Natalie E. Dean, biostatistka z univerze Florida na Gainesvilleu. Vse različice, ki se pojavijo na svetu, bodo sčasoma dosegle tudi ZDA, je opozorila. Številni deli sveta pa po cepljenju močno zaostajajo za ZDA. Po podatkih, ki jih je zbral The New York Times, je na primer v Indiji cepljenih manj kot dva odstotka ljudi, v Južni Afriki pa manj kot odstotek.

"Čredne imunosti ne bomo dosegli kot država ali celo kot mesto, dokler ne bomo imeli dovolj imunosti med celotnim prebivalstvom," je dejala Lauren Ancel Meyers, direktorica konzorcija za modeliranje covida-19 na univerzi v Teksasu. 

Kaj prinaša prihodnost?

Če prag  čredne imunosti ni dosegljiv, je najpomembnejše število hospitalizacij in smrtnih primerov po sprostitvi omejitev, menijo strokovnjaki. Z osredotočanjem na cepljenje najranljivejših so ZDA te številke že močno znižale. Če se bo raven cepljenja te skupine še naprej povečevala, pričakujejo, da bo sčasoma koronavirus lahko sezonsko, tako kot gripa, prizadel predvsem mlade in zdrave.

Dolgoročno - skozi generacijo ali dve - je cilj preusmeriti novi koronavirus v to, da postane bolj podoben njegovim 'bratrancem', ki povzročajo prehlad. To bi pomenilo, da se zgodi prva okužba zgodaj v otroštvu, poznejše okužbe pa so blage zaradi delne zaščite, tudi če imunost upade.

Nekateri ljudje z blažjimi primeri bi sicer lahko tedne ali mesece doživljali nekatere simptome t. i. dolgega covida, vendar verjetno ne bodo preobremenili zdravstvenega sistema.

"Velika večina smrti in pritiska na zdravstveni sistem prihaja iz starejše populacije in tistih, ki imajo pridružene bolezni," je dejal dr. Lipsitch. "Če bomo te ljudi lahko zaščitili pred hudo boleznijo in smrtjo, bomo covid iz 'družbenega motilca' spremenili v redno nalezljivo bolezen."

"V tej fazi je izkoreninjenje nemogoče," pa meni dr. Bary Pradelski. "Vseeno pa je možno lokalno izkoreninjenje virusa."