Covid-19 bo preoblikoval svet: bo Slovenija naslednjo jesen med zmagovalci ali poraženci?

Redko se na kupu zbere toliko vrhunskih zdravnikov in znanstvenikov s toliko različnih področij, kot se jih je na današnji okrogli mizi z naslovom SARS-CoV-2, med bremenom in cepivom (iz očitnih razlogov je dogodek potekal virtualno). O prepletenosti in večplastnosti vprašanj v zvezi z epidemijo covida-19, ki se je zažrla v vsa področja naše družbe, so poleg štirih zdravnikov (imunologa, dr. Alojza Ihana, pulmologa, dr. Matjaža Turela, kardiologa, dr. Marka Noča, in hematologa, dr. Sama Zvera) spregovorili še dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, podatkovni znanstvenik dr. Aleks Jakulin iz ekipe Covid-19 sledilnika ter antropolog dr. Dan Podjed.

Med dveurno diskusijo so se posvetili nevarnosti koronavirusnih obolenj, spregovorili o pomenu imunosti in težko pričakovanega cepiva, ugotavljali, kaj se lahko naučimo iz analize že znanih podatkov, ter se dotaknili vplivov epidemije in spremenjenih življenjskih razmer na celotno družbo.

O blažjem ali težjem poteku covida-19: "Ključna je količina virusa"

Kot so se strinjali strokovnjaki, o virusu SARS-CoV-2 vemo že kar veliko, o koronavirusni bolezni 19, ki jo povzroča, pa še ne. Dr. Ihan je pojasnil, da ima novi koronavirus "zelo inovativne mehanizme, s katerimi lahko prelisiči naše telo". Po besedah imunologa je ena od posebnih 'prevar' virusa SARS-CoV-2, ki ni značilna tudi za druge koronaviruse, ta, da lahko zaide v bezgavke in tam prepreči nastajanje nekaterih ključnih protiteles, kar lahko privede do hujšega poteka covida-19.

To, kako bo bolezen potekala pri posamezniku, je sicer odvisno od več različnih dejavnikov. Eden ključnih je ta, kakšna je količina virusa, ki vdre v celico. Če je ta manjša, bo telo najverjetneje zmožno samo pokončati virus, če pa je količina virusa večja, pa to lahko, kot je pojasnil Ihan, močno poveča intenziteto okužbe.

Sicer pa je v prvi fazi bolezni težko vedeti, ali bo okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali ne. "Druga faza, v kateri bolniku začne primanjkovati kisika, navadno nastopi v drugem tednu bolezni," je povedal Ihan.

Pojasnil je še, zakaj so 'na udaru' predvsem starejši: "Ker nimajo več takšne proizvodnje protiteles, kot jo ima mlad človek." Nekoliko slabšo prognozo po spolu imajo moški, saj jim proizvodnja protiteles usiha nekoliko hitreje kot ženskam. Čez palec bi lahko rekli, da je moški pri 80 letih, kar se tega tiče, za približno 10 let 'starejši' od 80-letne ženske, je povedal imunolog.

O neobičajnosti virusa SARS-CoV-2: "Že način okužbe je neznanka"

Pulmolog in internist dr. Matjaž Turel je uvodoma dejal, da koronavirusno bolezen 19 imenuje "bolezen tisočerih obrazov". Poudaril je, da je že način okužbe neznanka: včasih se okužba kljub tesnim stikom ne prenese z ene osebe na drugo, denimo med družinskimi člani. "Po drugi strani pa imamo primere, ko se okužba širi kot požar," je dejal Turel. Dokaj pogosti so namreč primeri, ko zboli več ljudi, ki so se zgolj zadrževali v istem prostoru kot okužena oseba (niti ne nujno istočasno).

Po besedah pulmologa so najbolj prizadet organ pri covidu-19 – čeprav ne edini – zagotovo pljuča. "Covidna pljučnica pri težjih bolnikih se lahko razrešuje ali pa obrne smer in gre v tako imenovano brazgotinjenje pljuč. To je tisto, kar nas najbolj skrbi," je nadaljeval Turel. Kajti ni še znano, ali bodo te brazgotine sčasoma izginile ali pa bodo morda ostale in bodo pljuča pri covidnih bolnikih utrpela trajno okvaro.

Na vprašanje, kako zdravniki ukrepajo pri bolezni covid-19, je pulmolog odgovoril, da predvsem na osnovi znanja, ki ga imajo od prej oziroma ki so ga pridobili pri zdravljenju podobnih boleznih. Zato denimo uporabljajo tudi enaka zdravila kot pri pacientih z drugimi oblikami pljučnic. "Ne moremo pa še vedeti, ali so ta tudi dovolj učinkovita."

Različni simptomi kažejo, da covid-19 prizadene več organov, ne samo pljuč

Značilnost covida-19 je po besedah pulmologa tudi "zelo pestra simptomatika". Nekateri imajo hud glavobol, nekatere praska po grlu, bolj neobičajna je izguba voha in okusa. Različni simptomi, kot pojasnjujejo strokovnjaki, pa nakazujejo, da je ob bolezni prizadetih več različnih organov – sploh če gre za hud potek bolezni. "Vemo že, da so lahko jetra precej prizadeta v sklopu covidne okužbe, tega sicer pri drugih pljučnicah ne ugotavljamo," je navedel Turel.

Kardiolog in internist dr. Marko Noč pa je izpostavil, da je možnost za zaplete precej večja pri osebah s prekomerno telesno težo. Nikakor pa ne gre posploševati in reči, da bolezen kosi samo med starejšimi. "Jaz delam na intenzivni enoti in lahko povem, da pri nas leži pacient z letnico rojstva 1986, ki je na izventelesnem krvnem obtoku in čaka na presaditev pljuč. Imamo bolnico, ki je le dve leti starejša od njega, prav tako na intenzivni terapiji. Pa bolnika, letnica rojstva 1962, prav tako s popolno odpovedjo pljuč," nekaj primerov navede Noč. "Te bolezni se zelo bojim, ker vidim najhujše primere. Jaz ne vidim tistih 80 odstotkov, ki jim nič ni, jaz vidim paciente s covidom-19, ki se borijo za življenje," je dodal.

Povprečna starost bolnika na intenzivni terapiji, kjer dela internist, je 50 let in večina jih prej ni bila posebej bolnih, je pa mlajšim osebam, ki ležijo na intenzivni terapiji, res skupno to, da imajo prekomerno telesno težo, je povedal Noč.

Povedal je tudi, da podobno kot kolegi opaža, da bolezen covid-19 najverjetneje vpliva sistemsko, torej na celo telo. "Bolnika, ki se je okužil z novim koronavirusom, je kmalu zatem doletel še srčni infarkt. Krvni strdek je bil zelo obsežen. Kar se tiče srca, opažamo, da se tudi pri tistih, ki nimajo predhodnih težav, te težave po okužbi lahko pojavijo. Srce ni glavni tarčni organ pri tej bolezni, lahko pa govorimo, da je možna prizadetost," je še povedal Noč.

O tem, da je treba okužene paciente obravnavati individualno: "V medicini ni pravil in nikjer ne moremo posploševati"

Kaj neposredno povzroča krvne strdke pri covidu-19, še ni povsem jasno, je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana dr. Samo Zver. Opozoril je, da se o bolezni nasploh malo ve, zato je posvaril pred avtomatizmi pri zdravljenju, pač pa je treba vsakega bolnika obravnavati in zdraviti individualno. "V medicini ni pravil in nikjer ne moremo posploševati," je dejal.

Dr. Ihan pa je opozoril tudi na dejstvo, da pri bolnikih po zdravljenju na intenzivni terapiji opažajo kognitivne spremembe, ni pa popolnoma jasno, ali je to posledica covida-19 ali reševalnega zdravljenja na intenzivni terapiji.

Pobudnik projekta Covid-19 sledilnik, dr. Aleks Jakulin, je spomnil, da so dolgoročne študije posledic bolezni sars, katere povzročitelj je tudi koronavirus, pokazale, da je imelo 40 odstotkov ljudi po preboleli bolezni psihološke posledice, 15 odstotkov pa trajno poslabšanje delovanja pljuč.

Ker zdravila proti covidu-19 (še) ni, pacientom dajejo predvsem takšna zdravila, ki nudijo podporo organskim sistemom, seveda pa vsi nestrpno pričakujejo učinkovito cepivo, so bili še enotni strokovnjaki.

O (pre)hitrem razvoju cepiva: "O imunologiji vemo bistveno več kot pred 10 leti, tudi tehnologija je sodobnejša"

Prav cepivo proti covidu-19 je tisto, kar bo zmanjšalo smrtne žrtve bolezni, pa je dejal sintezni biolog s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala, ki je s svojo skupino tudi razvijal cepivo proti covidu-19. S pametno strategijo cepljenja bomo lahko uspešno precepili najranljivejšo populacijo, je dodal.

Na vprašanje, kako je možno, da je bilo cepivo pripravljeno v rekordnem času, tako rekoč v manj kot enem letu, pa Jerala odgovarja, da se za to lahko zahvalimo razvoju imunologije v zadnjem desetletju. "Bistveno več vemo o tem, kaj dati v cepivo, da bo to učinkovito, kot pred desetimi leti. Napredovala je tudi tehnologija," je poudaril.

Pomembno vlogo igra tudi dejstvo, da so se za razvoj cepiva angažirala vsa največja farmacevtska podjetja.

Se bomo pa po besedah dr. Ihana proti covidu-19 najverjetneje morali cepiti vsako leto, podobno kot proti gripi.

O komunikaciji vlade glede epidemije: "V strokovno skupino bi morali nujno vključiti tudi komunikologe"

Podatkovni znanstvenik Jakulin je izpostavil še, da smo Slovenci prvi val v resnici 'dobro zvozili', pri drugem valu pa je zgodba povsem drugačna, saj se ljudje ukrepov, čeprav so ti strogi, najverjetneje ne držijo. Zato je tudi nehvaležno napovedovati, kaj nas čaka v prihodnosti, saj je to v največji meri odvisno od tega, kako se bodo ljudje obnašali, je poudaril. "O covidu.19 moramo razmišljati kot o nečem, kar moramo preprečiti, ne pa kot o nečem, kar bomo zdravili," je še dejal.

Antropolog dr. Dan Podjed pa je izpostavil, da virus ni samo naravni pojav, ampak se je celotna družba postavila na glavo. Po njegovih besedah smo se v drugem valu slabše odrezali tudi zaradi slabe komunikacije med oblastjo in prebivalstvom. "V kampanjo cepljenja bi bilo nujno treba vključiti tudi družboslovce, ne le zdravnike in znanstvenike. Ti bodo namreč znali pravilno sporočiti ljudem, da razvoj cepiva ni zarota Billa Gatesa in da ne gre za druge podobne zarote, ki krožijo po svetu," je dejal. In zakaj ljudje temu verjamejo? "Ker znanstveniki niso nobeni vplivneži na spletu. Redki znanstveniki imajo na Twitterju več kot 100.000 sledilcev," je povedal Podjed in dodal, da bi bilo zato nujno nagovoriti tudi mlade s pravimi informacijami, in to po kanalih, ki so njim blizu.

Kot je še sklenil posvet dr. Ihan, Slovenci sami odločamo, kakšno bo stanje pri nas prihodnjo jesen. "Ali bomo imeli zavrto družbo in državo, ki se bo ukvarjala le še sama s sabo in boleznijo covid-19, ali pa bomo s pomočjo cepiva živeli že dokaj normalno življenje," je dejal Ihan. Bo Slovenija torej med zmagovalci ali poraženci?