Med ključnimi dopolnili članic k osnovnemu predlogu Evropske komisije je poudarek dejstva, da to potrdilo ni pogoj za prosto gibanje in da ni potovalni dokument, s čimer se želi poudariti načelo nediskriminacije, še zlasti v odnosu do necepljenih oseb, je sporočilo portugalsko predsedstvo.
Članice so tudi nadgradile mednarodno razsežnost potrdila s pojasnilom glede obravnave potrdil, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom ali državljanom tretjih držav, ki zakonito bivajo v Uniji, če so bili ti cepljeni v tretjih državah.
V portugalskem predsedstvu med dopolnitvami izpostavljajo še krepitev določil o varstvu podatkov in prehodno določilo, v skladu, s katerim bodo lahko članice šest tednov po uveljavitvi evropske zakonodaje še uporabljale obstoječe sisteme in dokler evropski okvir ni v celoti operativen na njihovem ozemlju.
Na slovenski strani so izpostavili, da potrdilo ne sme voditi v dodatne omejitve in da mora biti na voljo vsem prebivalcem. Poudarili so še, da je poleg ustreznih pogojev za izdajo potrdil treba poskrbeti tudi, da bodo imeli njihovi imetniki čim jasnejše informacije o pogojih, ki veljajo za prehod meja.
Razprava v minulih tednih je bila intenzivna, so pa članice okrepile nediskriminacijsko naravo potrdil in raven varovanja osebnih podatkov ter vzpostavile zavezo prilagajanja njegove uporabe najnovejšim znanstvenim dognanjem, so še sporočili iz stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.
Slovenija je v današnji obravnavi opozorila na pomen učinkovitega obveščanja o uporabi potrdila, o katerem se morajo članice sedaj uskladiti z Evropskim parlamentom. Pripraviti pa je treba tudi še tehnične rešitve za izdajanje in preverjanje potrdil.
Skupina članic EU, konkretno njihovi ministri za turizem, je v torek na pobudo Avstrije osrednjim institucijam EU posredovala tudi pismo o covidnem potrdilu s pozivom k njegovi čimprejšnji uvedbi, po možnosti do junija, in s sedmimi poudarki, ki da jih je treba upoštevati pri pripravi.
Pismo je po navedbah avstrijskih virov poleg Avstrije podpisalo še sedem držav - Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Nemčija, Grčija in Malta. V začetku tedna se je napovedovalo, da bo podpisnic trinajst, med njimi se je omenjala tudi Slovenija.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc je v torek za 24UR ZVEČER povedal, da Slovenija pisma še ni podpisala in da bo to še obravnavala vlada, a da glede na to, da se njihovo ministrstvo s tem strinja, pričakuje, da bo pristopila k temu.
Slovenije torej za zdaj po navedbah avstrijskih virov ni med podpisnicami. Na vprašanje, ali pričakujejo, da se bodo nekatere države pridružile pozneje, pa na avstrijski strani odgovarjajo, da pismo sedaj, ko so članice dosegle skupno stališče o tem potrdilu, ni več tako bistveno.
So pa avstrijski viri še izpostavili, da se je vseh trinajst držav, ki so pred dvema tednoma na pobudo Avstrije sodelovale na pogovoru o tem potrdilu, strinjalo, da je treba potrdilo uvesti hitro, a da se pet držav na koncu ni pridružilo zaradi vprašanja delitve pristojnosti z ministrstvi za zdravje.
Evropska komisija je sredi marca predlagala zakonodajo za uvedbo covidnega potrdila, ki naj bi državljanom EU olajšalo potovanja to poletje. Predlagano "digitalno zeleno potrdilo" bo dokaz, da se je oseba cepila proti covidu-19, da ima negativen izid testa ali da je prebolela covid-19.
Evropski parlament naj bi o svojem stališču za pogajanja glasoval na aprilskem plenarnem zasedanju. Končno glasovanje o ukrepu pa načrtujejo na junijskem plenarnem zasedanju. Komisija izpostavlja cilj, da se pilotni projekt začne izvajati v začetku junija in da je potrdilo v celoti nared do poletja.
KOMENTARJI (451)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.