'Blagi stranski učinki po cepljenju so do neke mere zaželeni'

Potem ko so nekatere evropske države iz previdnostnih razlogov začasno ustavile cepljenje s cepivom AstraZenece zaradi zapletov, ki so se pojavili v Avstriji po cepljenju s tem cepivom, čeprav vzročna zveza med cepljenjem in stranskimi učinki ni potrjena, je danes posvetovalna skupina za cepljenje NIJZ znova sestankovala na to temo. Kot so sklenili, se cepljenje v Sloveniji nadaljuje. Še več, ko bodo cepili šolnike, ga bodo razširili tudi na starostne skupine nad 65 let.  

'Blagi stranski učinki so do neke mere celo zaželeni'

Kot je danes ponovil minister za zdravje Poklukar, za zdaj nihče na razpolaga s poročili Evropske agencije za zdravila (Ema) ali proizvajalcem cepiva AstraZenece, da bi zaznali takšne stranske učinke cepiva, zaradi katerih bi morali prekiniti cepljenje z AstraZeneco v Sloveniji. Prav tako serije cepiva AstraZenece, ki je bila v Avstriji, v Sloveniji ni.

"Dogodki, ki so opisani v tujini, so dogodki, ki so v registru Eme opisani s podobno verjetnostjo, kot se sicer dogajajo splošno v populaciji. To je neka podlaga, da lahko verjamemo, da gre za naključja, ki jih je pa seveda treba preveriti. Če bi se izkazalo, da je bil razlog v cepivu, sledi ustrezen ukrep," je zatrdil.

Kot je dejal glede stranskih učinkov po cepljenju nekaterih zaposlenih v šolstvu, je dejstvo, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te so zaznali tudi po cepljenju zaposlenih v zdravstvu in pri starejših. "Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh," je navedel.

"Blagi stranski učinki so do neke mere celo zaželeni, kajti kažejo na ustrezen odziv na cepivo. Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom karkoli narobe," je še poudaril Poklukar. Ob tem je dodal, da ni dramatičnih razlik o poročanih neželenih učinkih različnih proizvajalcev cepiv.

Znano je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo pri prebolevanju covida-19

Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZenece v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji.

Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je pri starejših od 80 let 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Znano pa je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19. 

V Sloveniji za zdaj niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju z AstraZeneco

Kot so dodali, v Sloveniji za zdaj niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zabeležili pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ.

Na NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju.

Redno so tudi obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv, ki jih prejmejo neposredno Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imetniki dovoljenj za promet s cepivi.

Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena.

"O 'pravih' neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami," so poudarili na NIJZ.

Večino vzročnih povezav, ki zadevajo splošno populacijo, raziskovalci odkrijejo že med izvajanjem kliničnih študij, medtem ko se povezave, ki zadevajo manjše dele populacije z določenimi bolezenskimi stanji ali genetskimi posebnostmi, izkažejo šele pri množični uporabi cepiv. Zato je treba neželene učinke po uporabi novih cepiv zelo skrbno spremljati in vsako poročilo natančno preučiti, so dodali.

Spomnimo

"Ta trenutek po mnenju stroke ni nobenih zadržkov, da ne bi nadaljevali cepljenja po strategiji za cepljenje," je  že včeraj poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Vodja strokovne skupine Mateja Logar pa je spomnila, da je bilo pri treh milijonih cepljenih zabeleženih le 22 takšnih neželenih učinkov, tveganje pa je primerljivo s tveganjem v splošni populaciji.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je po odločitvi Danske, Norveške in Islandije, da začasno prekinejo cepljenje s cepivom AstraZenece proti covidu-19, poudarila, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji.   

Da o zapletih poročajo iz držav, ki so imele isto serijo cepiv kot Avstrija, in da Slovenije ni med njimi, je poudarila tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović. "Pri nas te serije cepiva nismo imeli, zato nadaljujemo s cepljenjem. Kljub vsemu je cepivo učinkovito, je varno in na ta način vplivamo na umirjanje epidemije," pa je v oddaji 24UR včeraj pojasnila vodja strokovne skupine za covid Mateja Logar.