Cigler Kralj: 60.000 ljudi na čakanju na delo, 30.000 na skrajšanem delovniku

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci predstavil ukrepe četrtega protikoronskega zakona. Dejal je, da so se pred tremi tedni ministri iz vrst NSi srečali s predstavniki gospodarstva in obrtniki, ki so jim posredovali zahteve in predloge za pomoč gospodarstvu. Kot bistvena ukrepa so izpostavili podaljšanje začasnega čakanja na delo od doma ter da država prevzame plačevanje nadomestila za odrejeno karanteno. "Zavezali smo se, da bomo znotraj vlade zagovarjali te ukrepe in danes lahko s ponosom povem, da je bil včeraj v DZ potrjen PKP4, ki vsebuje nosilne predloge slovenskega gospodarstva." 

 Podaljšanje začasnega čakanja na delo

Dodal je, da gre za zakon in ukrepe za pripravo na drugi val epidemije. Del gospodarstva še ne more v polnosti zagnati svojih storitev, po trenutno dostopnih podatkih je na čakanju na delo v tem trenutku še vedno okoli 60.000 ljudi, je povedal Cigler Kralj. Ta ukrep so s PKP4 podaljšali vsaj za en mesec, z možnostjo dodatnega podaljšanja.

"S strani političnih tekmecev smo včeraj slišali očitke, naj raje financiramo skrajšani delovni čas," je še dodal minister in dejal, da jih je moral opomniti, da ta ukrep velja že od PKP3, v veljavi pa je do konca leta. Trenutno je na skrajšanem delovniku v Sloveniji, ki ga sofinancira država, približno 30.000 zaposlenih. 

Kdor gre zavestno v državo z rdečega seznama mu nadomestilo ne pripada

Drugi pomemben ukrep je, kot pravi minister, da bo država prevzela breme za plačilo nadomestila za karanteno. Delodajalci so namreč izpostavljali, da niso odgovorni, da je bila njihovemu zaposlenemu odrejena karantena. Hkrati pa so sindikati, predstavniki zaposlenih izpostavili, da je 50-odstotno nadomestilo precej nizko in lahko nekoga, ki sicer ni sam kriv, da je dobil odrejeno karanteno, ker je bil v stiku z okuženim, pahne v finančno krizo. 

Po besedah ministra so poskusili najti srednjo pot, zato so se odločili, da osebam, ki se bodo zavestno odločile potovati v državo z rdečega seznama, nadomestilo za karanteno ne pripada, razen v izjemnih primerih, ki so točno določeni v zakonu (smrt partnerja, rojstvo otroka ...). 

V primeru, da gre zaposleni v rumeno ali zeleno državo, pa se ta v času njegovega bivanja obarva rdeče, in se v tem primeru tudi vrne nazaj v Slovenijo, se smatra, da to ni njegova krivda, zato mu pripada 80 odstotkov nadomestila. 80-odstotno nadomestilo pripada tudi tistemu, ki je bil v stiku z okuženo osebo. V  primeru, da je bila zaposlenemu karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu, pa mu pripada 100-odstotno nadomestilo. 

Ob pojavu okužbe v domovih za starejše je bistvena izolacija okuženih

Ob nedavnih vdorih okužbe v dva domova za starejše, dom Pristan v Vipavi ter Dom na Krasu, pa se je po besedah Cigler Kralja pokazalo, da protokoli delujejo. Oziroma da so v obeh domovih s protokoli, ki so jih ustvarili po izkušnjah v prvem valu, za zdaj uspešno zajezili širjenje virusa. "Bistveno je, da se takoj ob pojavu okužbe v zavodu umakne prve pozitivne stanovalce v primerne nastanitve," ter sprejme nadaljnje ukrepe, kot je vzpostavitev rdeče cone, kjer je to mogoče. Z rdečo cono tako ločijo prebivalce, ki so okuženi, od tistih, ki niso. To so storili tako v Vipavi kot na Krasu. 

Minister se je ob tem zahvalil vsem zaposlenim v obeh domovih, saj so "oni zaslužni za to, da se stanovalci počutijo varne". 

Uporaba turističnih bonov za vse nastanitvene ponudnike

Vlada prav tako sprejela odločitev, da bomo lahko turistične bone unovčili tudi pri izvajalcih, ki so odprti samo v času turistične sezone. Gre za pomembno spremembo, saj so prav sezonski ponudniki opozarjali, da so v diskriminatornem položaju.