Černač: Odgovornost vseh je, da začnemo dogovor čim prej uresničevati

Zvonko Černač je spomnil, da je bil zgodovinski dogovor vrha EU o celotnem svežnju za okrevanje, ki ga poleg 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje sestavlja še skoraj 1100 milijard evrov vreden večletni proračun EU 2021–2027, dosežen ob koncu lanskega julija.

"Kot kaže, bo operativen šele leto dni po tem," je ugotavljal minister. Spomnil je, da pogoj niso le potrjeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ampak tudi zaključena ratifikacija sklepa Sveta EU o lastnih virih v vseh članicah. Ta bo omogočila, da se Evropska komisija za izvajanje omenjenega sklada za okrevanje oz. natančneje skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje zadolži na finančnem trgu. Slovenija je bila konec januarja med prvimi državami, ki je sklep ratificirala.

"Naša odgovornost, predvsem pa odgovornost uradnikov na evropski in nacionalnih ravneh je, da začnemo ta dogovor čim prej uresničevati," je bil jasen Černač. 

Pri tem je treba po njegovih besedah sprejemati ter uresničevati ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon dejavnosti, ki so bile v krizi najbolj omejene in prizadete, ter sredstva usmerjati v družbene sisteme, ki so se v krizi izkazali za podhranjene in neustrezne. Vse skupaj pa je treba temeljiti na spremembah, ki bodo izboljšale delovanje številnih sistemov in zagotovile čimhitrejši izhod iz krize.

Temu je vlada po njegovih besedah sledila tudi pri pripravi načrta, ki ga je dokončno sprejela na sredini seji. Slovenija bo cilje dosegla z uravnoteženimi reformami in naložbami, ki bodo temeljile na ciljih digitalnega in zelenega prehoda. Kot je strnil vsebino načrta, bo Slovenija večjo odpornost gospodarstva dosegla z digitalno preobrazbo nekaterih sektorjev gospodarstva in družbe skupaj z zmanjšanjem administrativnih bremen, z večjo odprtostjo in prožnostjo gospodarstva ter s krepitvijo inovacijskega potenciala. Pomembna bodo tudi obsežna vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, socialno, zdravstveno in drugo infrastrukturo.

A sredstva iz sklada za okrevanje na tej poti po Černačevih pojasnilih ne bodo dovolj. Slovenski načrt sicer predvideva koriščenje vseh razpoložljivih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 666 milijonov evrov od 3,6 milijarde evrov razpoložljivih posojil. "Osredotočili smo se na projekte, ki so izvedljivi do konca 2026, ko se mehanizem zaključi," je dejal Černač.

Černač: Vlada se ni ničemur odpovedala 

Na kritike, da se vlada odpoveduje za Slovenijo predvidenemu potencialu sklada za okrevanje, je minister odgovoril, da se vlada ničemur ni odpovedala. Tako Černač kot državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs sta poudarila, da pogoji zadolževanja v okviru mehanizma še niso znani, tako da ni znano, ali bodo posojila ugodnejša od trenutnega zelo ugodnega zadolževanja Slovenije na finančnih trgih.

Po Černačevih besedah gre za racionalno ravnanje vlade, saj bo trenutno odstopanje od pravil glede primanjkljaja in dolga na ravni EU po predvidevanjih dovoljeno le še prihodnje leto. Minister je pojasnil, da bo po začetku izvajanja načrta potrebna njegova evalvacija, članice EU pa imajo do avgusta 2023 možnost, da zaprosijo za dostop do dodatne kvote posojil. Prepričan je, da bo Slovenija tako ravnala, ne glede na to, kdo bo takrat sestavljal vlado. Je pa Černač zagotovil, da bo denar nadomeščen iz drugih virov.

Izpostavil je, da je ostalo še nekaj več kot 1,4 milijarde evrov iz sedanjega večletnega proračuna EU 2014–2020, skupaj z nacionalno udeležbo pa skoraj 1,7 milijarde evrov. Iz večletnega proračuna EU 2021–2027 je Sloveniji na voljo nekaj več kot 3,3 milijarde evrov, z nacionalnim prispevkom pa skoraj 4,6 milijarde evrov. Tu je ob tem še skupno skoraj 400 milijonov evrov iz kohezijskega mehanizma ReactEU ter sredstva iz sklada za pravičen prehod, ob tem pa bo država skušala angažirati še zasebna sredstva. 

Slovenija bo načrt za okrevanje Evropski komisiji poslala do petka, komisija bo imela nato dva meseca za njegovo oceno. Dokončno bodo načrte potrjevali predstavniki članic v okviru Sveta EU. Po prejemu načrtov naj bi to storili v štirih tednih. "Tečemo zadnji krog in verjamem, da ga bomo v usklajevanju z Evropsko komisijo v naslednjih mesecih uspešno zaključili," je dejal Černač, pritrdila pa mu je tudi državna sekretarka.

V najbolj optimističnem scenariju bodo sredstva po Černačevem mnenju operativna s septembrom. Ministrstva bodo projekte in razpise začela potrjevati takoj zatem, tako da bi bila sredstva lahko na voljo že v tem letu. Razpise bodo pripravljala resorna ministrstva, za koordinacijo načrta in poročanje Evropski komisiji pa bo zadolžen nov organ v sestavi ministrstva za finance, ki bo začel naloge opravljati najpozneje do 1. avgusta. Evropska komisija namreč zahteva učinkovit in pregleden nacionalni nadzor.

Tranše sredstev bodo v Bruslju članicam odobravali na podlagi sledenja reformnim ciljem, ki so jih opredelile v svojih načrtih. Članice bodo lahko dale zahtevke za izplačilo dvakrat na leto.

V načrtu za okrevanje in odpornost za 2,5 milijarde evrov ukrepov

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi, vsebuje za 2,5 milijarde evrov ukrepov na štirih področjih. Za zelene vsebine je predvidenih 43 odstotkov sredstev, za digitalni prehod pa ena petina.

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada potrdila v sredo in ga zdaj Slovenija pošilja v Bruselj, je vsebinsko razdeljen na štiri razvojna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost.

Od skupnega zneska 2,5 milijarde evrov naša država računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih sredstev. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je vlada za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje. 

Za ukrepe s področja zelenega prehoda je predvidenih dober milijon evrov sredstev, za pametno, trajnostno in vključujočo rast nekaj manj kot 750 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost 364 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa dobrih 330 milijonov evrov.