Cepljenje proti covidu-19: zaupati strokovnjakom

O tem, zakaj je cepljenje zgodovinsko in tudi zdaj v boju proti novemu koronavirusu ključno, je za 24UR Fokus pojasnila dr. Alenka Kraigher, dolgoletna vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ, predavateljica epidemiologije in urednica največje slovenske raziskave o odnosu do cepljenja v Sloveniji. "Cepljenje je velik uspeh medicine in to je naša velika priložnost. Kadarkoli, ko je možno cepljenje, se izognemo bolezni tako pri sebi kot tudi tako, da preprečimo bolezen pri svojih bližnjih. In glede na uspehe cepljenja skozi zgodovino lahko rečemo, da je to najuspešnejši ukrep, in se mi zdi, da je to priložnost, da imamo cepivo razmeroma hitro, res treba vzeti kot eno veliko dobrobit."

Nocoj ste v Fokusu tako videli tudi, kako je bilo, preden smo dobili cepiva za bolezni, ki so danes že skoraj izkoreninjene; kako je bilo, ko so zaradi teh bolezni zbolevali in umirali otroci, danes pa prav zaradi cepiv teh smrti ni. Črne koze, otroška paraliza, davica ... Kako je pri nas s precepljenostjo, kako je z lažnimi novicami, na kaj biti pozoren in kako jih prepoznavati ...

Doc. dr. Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike, nam je takrat pokazal to dokumentacijo, stare evidenčne knjige iz arhivov stare infekcijske klinike. V njih pa šokantni podatki o smrtnih primerih otrok v času, ko cepljenja proti prej omenjenim otroškim boleznim še ni bilo. "Saj veste, zgodovinski spomin je žal kratek. ... Okužbe s hib. To je bila v 90. letih bakterija, ki je pri majhnih otrocih povzročala sistemske okužbe, meningitise, ki so puščali otroke s posledicami ... Jaz sem to doživel kot mlad zdravnik. Nekaj deset otrok smo imeli vsako leto in to so bile stresne okužbe. Večino smo uspeli pozdraviti, ampak kakšnega otroka smo tudi izgubili in kakšni otroci so preživeli s posledicami. Odkar cepimo proti tej bolezni, teh okužb praktično ne vidimo," na primeru te bolezni učinek oziroma dobrobit cepljenja pojasni dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike. Ravno zaradi cepljenja se tudi mnoge druge otroške nalezljive bolezni pojavljajo izjemno redko. Ošpic denimo od leta 2000 do 2010 nismo imeli, po letu 2010 pa so se pojavili manjši izbruhi, ko je virus k nam prišel iz tujine. 

A s padanjem odstotka precepljenosti, ki ga beležimo tudi pri nas, čeprav je precepljenost še vedno visoka, je varnost pred okužbo manjša. Nižja precepljenost pomeni, da se bolezen hitreje spet pojavi, ko se to zgodi, pa se je je veliko težje znebiti. "Ta sodobna odprta družba pomeni, da hitro pridejo informacije, a tudi lažne informacije z vseh koncev sveta. Vsaj 20 let je pri nas prisotno tudi dejstvo, da so ljudje odklonilni do cepljenja; žal pa se ponavljajo oz. prepisujejo informacije izpred mnogih let, informacije, ki so znanstveno dokazano neresnične in neutemeljene," opozarja dr. Kraigher. 

Zato smo nocoj govorili tudi o pomenu pravih, resničnih, kredibilnih in relevantnih informacij. Da morajo ljudje zaupati znanosti, strokovnjakom, ne pa prijatelju, ki je nekaj prebral na Facebooku pri kolegici, ki je od nekoga nekaj slišala. In tudi o pomenu zgleda pri cepljenju smo govorili. Na pediatrični kliniki UKC Ljubljana so s cepljenjem proti covidu-19 začeli na silvestrovo. "V tej hiši," se spominja doc. dr. Pokorn, "še nikoli nisem videl toliko iskreno veselih ljudi kot tisti dan". Na Pediatrični kliniki se je cepilo več kot 90 odstotkov zdravnikov, nekje okoli 50 odstotkov sester in pa 80 odstotkov delavcev v kuhinji, pravi.

Cepljenje skozi zgodovino nedvomno kaže svoj uspeh. To poudarja tudi prof. dr. Alenka Kraigher. Če smo cepljeni, smo individualno zaščiteni, če poskrbimo, da je cepljenih dovolj ljudi, pa dosežemo kolektivno imunost, ki je zdaj tako pomembna v boju proti novemu koronavirusu. V Sloveniji je cilj doseči 70-odstotno precepljenost. Te številke niso postavili kar tako na pamet, pač pa ta delež sloni na podatku, kako hitro, kako intenzivno se virus širi. Na podlagi tega se namreč določi, kolikšen delež prebivalstva je treba cepiti, da bodo zaščiteni tudi tisti, ki se ne morejo cepiti – denimo mlajši od 16 let ali pa hudi alergiki.

Da je pomembna tudi globalna precepljenost, opozarja tudi izjemen strokovnjak, mikrobiolog in imunolog prof. dr. Alojz Ihan. Zelo me skrbijo zamude pri dobavi cepiv, pravi za 24UR Fokus. S prof. dr. Ihanom smo se pogovarjali tudi o razlikah med cepivi, pa o tem, ali se bomo cepili vsako leto, podobno kot pri gripi – o tem nocoj v Fokusu. Dr. Ihan razloži tudi, zakaj je pomembno, da se cepijo tudi tisti, ki so covid že preboleli. "Ljudje, ki so že preboleli covid – pri njih je priporočljivo, da se cepijo, ker je prebolevanje zelo raznoliko. Nekateri so ga preboleli tako, da je virus okužil samo sluznico, ne gre globlje, in ti ljudje naredijo šibek imunski odziv. To pomeni, da praktično ne zbolijo, ampak tudi daljšega imunskega odziva nimajo. Drugi, ki dobijo večjo količino virusa, pa potem prebolijo klasično okužbo, pri kateri virus pride globlje in nastaneta hujša oblika bolezni in tudi trajnejši imunski odziv. V resnici pa ne vemo, kdo spada kam, za razliko od cepljenja, ki pa pri vseh razvije enoten imunski odziv."

In še o odnosu prebivalcev Slovenije do cepljenja proti covidu-19, kot pove dr. Ihan: "Anticepilske kampanje so zelo moteče, ker ljudje ne vidijo bolezni. Torej v zvezi z otroškimi cepljenji je to zelo moteče, ker otežujejo delo pediatrov, da bi nastala zadostna precepljenost otrok. Medtem ko pri bolezni covid-19 gre za bolezen, ki je nas vse prizadela, če ne zdravstveno, pa vsekakor življenjsko, in zato si vsi ljudje želimo, da bi se to končalo. ... Kolikor vidimo, se velika večina ljudi želi cepiti, ker si želijo, da bi se ta mučen čas že enkrat končal. Mučen zaradi umiranj in mučen zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih preboleli covid pušča, in strokovnjaki se resno bojimo, da bomo, potem ko se bo covid nehal, imeli polne bolnišnice kroničnih bolnikov, ki so zboleli in bodo imeli posledice."  

Zaupati torej v znanost, poslušati stroko. Prvi del o cepivih proti covidu-19 iz rubrike 24UR Fokus si lahko že ogledate na VOYO, naslednjega pa si lahko ogledate v nedeljo zvečer, ko nadaljujejo s to temo.