V ZD Ljubljana dnevno naročenih 3500 ljudi, cepljenih pa manj kot 2000

Mesec dni nas loči od prvega poletnega dne in več kot 44 odstotkov do želene ter večkrat obljubljene 60-odstotne precepljenosti do konca junija. Realnost pa kaže nekoliko drugačno sliko – v ZD Ljubljana je dnevno naročenih od 3500 do 3600 ljudi, cepljenih pa manj kot 2000. "Prvi dan je po prvi odmerek Moderne prišlo manj kot 1400 ljudi, čeprav jih je bilo povabljenih 3600," pove Simona Repar Bornšek, vodja koordinacije in organizacije cepilnega centra ZD Ljubljana. Najpogosteje so kot razlog za odpoved navedli to, da so bili cepljeni že drugje. "Beležimo nekaj odpovedi in nekaj vprašanj na samem mestu, ampak težko bi rekli, da je tega več kot pri drugih cepivih." 

Zaradi le enega odmerka je cepivo Janssen celo zelo zaželeno, AstraZeneca pa ostaja tista, pri kateri so beležili največ izpada. Prav nezaupanje ljudi ostaja pomemben faktor nizke precepljenosti. Poleg tega so tu še anomalije – nadzor zdravstvenega inšpektorata je razkril sedem ljudi, ki so bili cepljeni s kar tremi odmerki. Tu je še zloraba spletne povezave, na kateri so se lahko mimo vrste prijavili na cepljenje v ljubljanskem zdravstvenem domu – a do tega v resnici ni prišlo, zagotavljajo. 

Danes pa se pojavlja že nova težava – dobava. NIJZ jih je namreč obvestil, da bodo prejeli le tretjino od 23.000 naročenih doz, nato pa da bodo vendarle dobili več. "Za zdaj smo rekli, da bomo počakali kak dan, preden bomo spet povabili ljudi, ker ne vemo, ali bomo lahko vse starostne skupine cepili, kot je bilo načrtovano," pove Repar Bornškova. 

Prav spreminjanje nacionalne cepilne strategije povzroča cepilnim centrom veliko preglavic, pa tudi nezadovoljstvo med ljudmi. "Težko razumejo, da nekega cepiva ni. Ta teden recimo Pfizerja nismo dobili toliko, kot bi ga potrebovali, in potem moramo kakšno cepljenje odložiti." 

Da Pfizer prihaja naslednji teden, so nam potrdili na NIJZ, predvidevajo tudi, da bo dobava AstraZenece tekla naprej ter da bo na voljo dovolj cepiva za druge odmerke. 

Minister za zdravje Janez Poklukar, ki je bil gost v oddaji 24UR ZVEČER, je glede dogodka v Bruslju dejal, da vsi tovrstni dogodki v ljudeh sprožajo dvome in vprašanja, a je to povsem normalno. "Zato imamo stroko, da te dogodke ’pretrese’ s svojim znanjem in nam da odgovore," je dodal.

Glede možnosti izbire cepiva je Poklukar pojasnil, da ta po mnenju stroke ni utemeljena glede na prednosti, ki jih prinaša samo cepljenje. Trenutno je najpomembnejše, da se cepimo, pravi minister. Na kritike, da je vlada nacionalno strategijo cepljenja že večkrat spremenila, je Poklukar odgovoril, da je to posledica pomanjkanja cepiv. Trenutno vse napore usmerjamo v odpiranje družbe, pred meseci pa je bil naš cilj reševanje življenj najranljivejših, poudarja. Pa bo Sloveniji uspelo doseči zadostno precepljenost do poletja? Poklukar meni, da nam bo uspelo, če bodo dobavitelji do konca junija dostavili dogovorjeno količino cepiva. "Ključno je imeti cepivo."

Kako se odločajo države glede uporabe cepiv AstraZeneca in Janssen? 

Velika večina evropskih držav obe vektorski cepivi še naprej uporablja. Izjemi sta denimo Danska in Norveška. Na Danskem so se uradno odrekli obema – cepivu AstraZeneca in Janssen – ker da lahko v zelo redkih primerih povzročita nastanek nevarnih krvnih strdkov. Čeprav so ju izločili iz nacionalnega programa cepljenja, pa se lahko Danci za obe vektorski cepivi odločijo prostovoljno.

Tudi na Norveškem razmišljajo, da bi se lahko prebivalci prostovoljno odločili za cepivo Janssen, ki ga sicer sploh še niso začeli uporabljati. So pa Norvežani opustili AstraZeneco. Na Slovaškem so medtem ustavili cepljenje s prvim odmerkom AstraZenece. Naročajo samo še tiste, ki morajo dobiti drugi odmerek.

Sosednja Avstrija pa se namerava postopoma posloviti od cepiva AstraZeneca. Zadnja cepljenja s prvim odmerkom naj bi opravili v začetku junija. Za to smo se odločili zaradi težav z dobavo, sporoča avstrijska vlada. V večini evropskih držav pa je AstraZeneca še naprej rezervirana le za starejše prebivalstvo.