Ameriško podjetje Johnson & Johnson je odločitev o začasni ustavitvi dobave svojega cepiva proti covidu-19 državam Evropske unije sporočilo v torek. Za to so se odločili, potem ko so pristojne oblasti v ZDA priporočile začasno ustavitev uporabe tega cepiva zaradi primerov redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju.
Beovićevo je ustavitev dobave cepiva presenetila, tudi zaradi nizke pojavnosti neželenih učinkov. "Ne vem, kako podrobno so bili ti primeri analizirani, ampak pojavnost je precej nižja kot pri cepivu podjetja AstraZeneca," je dejala. Odločitev o zaustavitvi dobave je prišla iz ZDA, kjer so tudi drugačne ravni odgovornosti in je zato prag prepoznavanja pomembnosti neželenih učinkov toliko nižji, je ocenila infektologinja. "Situacija je nenavadna zato, ker se je zelo hitro, že ob nekaj primerih za to odločil že proizvajalec. To daje misliti, da mogoče sledi več podatkov oziroma gre za odsev ameriških razmer, ki so drugačne, tudi zato, ker imajo na voljo bistveno več drugih cepiv kot Evropa," je dejala.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes napovedala, da bo Evropska unija naročila več Pfizerjevih odmerkov, pogodb z AstraZeneco in Johnsonom pa po letu 2022 ne bo več podaljševala.
Novica, da bo podjetje Johnson & Johnson ustavilo dobavo svojega cepiva, je bila nekoliko nepričakovana, se strinja tudi profesor Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. "Ustaviti cepljenje zaradi šestih dogodkov na 6,8 milijona cepljenih se mi zdi nekoliko pretirano," je dejal Jerala. Temu mnenju se je pridružila tudi Beovićeva, ki je dejala: "Ne vem, kako podrobno so bili ti primeri analizirani, ampak pojavnost je precej nižja kot pri cepivu podjetja AstraZeneca."
Evropa, ki je veliko bolj odvisna od obljubljenih odmerkov kot ZDA, kjer imajo več različnih cepiv in bistveno višjo precepljenost, pa zdaj čaka. "Najprej odločitev proizvajalca, potem pa sledimo odločitvam Evropske agencije za zdravila (Ema)," je dodala Beovićeva. Medtem je Ema sporočila, da bo v prihodnjem tednu izdala priporočila o varnosti cepiva Johnsona & Johnsona. Pri Emi so dejali, da bo odbor za varnost zdravil (PRAC), ki pregleduje redke primere nenavadnih krvnih strdkov, do katerih je prišlo v ZDA po cepljenju z omenjenim cepivom, pregled izvedel po hitrem postopku. Dodaja, da se je tip krvnih strdkov, o katerih so poročali – cerebralna venska sinusna tromboza (CVST) – v večini primerov pojavil v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov v krvi, piše na spletni strani Eme.
Ema preučuje vse prijavljene primere in bo odločila, ali je potrebno regulativno ukrepanje. Pri tem tesno sodeluje z ameriško zvezno upravo za hrano in zdravila (FDA) in drugimi mednarodnimi regulatorji. Dodala je, da v času, ko poteka pregled, ostaja pri stališču, da koristi cepiva pri preprečevanju covida-19 pretehtajo tveganje stranskih učinkov
Beovićeva težko napoveduje, kdaj bi lahko začeli cepiti s cepivom Johnsona & Johnsona. "Pred očmi je treba imeti predvsem to, da so ti neželeni učinki zelo redki in manj pomembni v okolju, kjer je zelo veliko bolezni covid-19. To moramo vzeti v obzir," je dejala. Kot je dodala, imamo namreč opraviti z nevarno boleznijo, za starejše smrtno nevarno, ki lahko tudi pri mlajših pušča dolgotrajne posledice. Če bi šlo za okolje, v katerem bolezni praktično ne bi bilo, bi bili na tehtnici ti neželeni učinki neprimerno pomembnejši, je še dodala.
In kaj bo čakanje pomenilo za hitrost cepljenja v Sloveniji? Jelko Kacin, koordinator za logistiko cepljenja proti covidu-19, je dejal, da se strategija ne bo spremenila, "spremenila se bo dinamika, realizacija strategije". "Upamo, da bodo postopki hitro stekli. Ocenjujejo , da so ta cepiva zelo potrebna tudi za ameriško tržišče. Tam je kampanja, ki jo vodi predsednik Biden, v polnem teku. Zato pričakujemo, da bo brž, ko bo sledila sprostitev v ZDA, enaka odločitev na naši strani," je dodal. Za koliko bi se cepljenje utegnilo zavleči, Kacin sicer ne želi napovedovati. Evropska agencija za zdravila bo svoje priporočilo glede omenjenega cepiva sporočila prihodnji teden. "Če bi se zgodilo, da se zaradi tega cepljenje ne bi nadaljevalo ali sploh ne začeli, to pomeni manj cepljenih, manj zaščitenih ljudi. To nas resno skrbi," je pojasnila Beovićeva.
Na vprašanje, ali posvetovalna skupina za cepljenje morda razmišlja o tem, da bi mlajše ženske imele možnost izbiranja med cepivi, je Beovićeva odgovorila, da ne. "Tudi Ema po pregledu vseh primerov meni, da bi težko rekli, da so neželeni učinki vezani samo na starost ali samo na spol," je pojasnila. S tem bi lahko prišlo do potencialne diskriminacije oziroma potencialnega ogrožanja drugih ljudi.
Neenako ravnanje evropskih držav glede uporabe cepiv po njeni oceni gotovo vzbuja dvome pri ljudeh. Cepljenje je prostovoljno, ljudje pa morajo sami presoditi, kaj se jim zdi nevarnejše – ali zelo redek neželeni učinek ali realna možnost, da sami ali njihov bližnji zboli za boleznijo, ki je v nekaj odstotkih smrtna, je sklenila Beovićeva.
A Jerala pričakuje, da bi se zgodba Johnsona & Johnsona utegnila razplesti podobno kot zgodba AstraZenece, pri kateri so regulatorji ocenili, da je tveganje bistveno manjše od koristi. Časa nimamo, čim prej je treba precepiti čim več ljudi, pravi. Nevarnost za krvni strdek je sicer pri covidu-19 bistveno večja kot pri cepljenju. Pa tudi denimo pri kajenju in jemanju kontracepcijskih tablet. Zelo verjetno bodo regulatorji tudi v tem primeru podali opozorila za zdravnike, "nenazadnje tudi za osebe, ki so bile cepljene, da so pozorne na morebiten pojav tromboz in v tem primeru poiščejo nujno pomoč," je zaključil Jerala.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so sicer do nedelje prejeli 12 prijav zapletov s krvnimi strdki po cepljenju s cepivom Pfizerja in 10 po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do sedaj preiskani resni neželeni dogodki pa niso pokazali povezave s cepljenjem.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.