Cepivo AstraZenece v Sloveniji predvidoma konec tedna

V preteklih dneh je v Slovenijo prišla nova pošiljka cepiva proti covidu-19 proizvajalca Moderna, šlo je za 2400 odmerkov. Novo pošiljko s 4800 odmerki Moderninega cepiva pričakujejo v petek. V ponedeljek pa je že prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, in sicer 17.550 odmerkov, naslednja pošiljka istega cepiva naj bi prišla v torek, 9. februarja (17.550 odmerkov), nato 15. februarja 21.060 odmerkov in 22. februarja 22.030 odmerkov, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pfizerjeva pošiljka, ki bo prispela ta teden, bo namenjena predvsem za drugi odmerek cepljenja. V prihodnjem tednu pa bodo nadaljevali cepljenje starejše populacije – odmerki bodo namenjeni starejšim od 70 let, pojasnjujejo na NIJZ.

Ni pa še znano, kako bo z nadaljnjimi pošiljkami cepiva AstraZenece, ki je zeleno luč Evropske agencije za zdravila in Evropske komisije dobilo konec prejšnjega tedna. Sicer pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v nedeljo na Twitterju sporočila, da bo podjetje AstraZeneca v prvem letošnjem četrtletju EU dobavilo 40 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.

Evropska unija se je z AstraZeneco dogovorila za skupaj 400 milijonov odmerkov cepiva. Potem ko je podjetje napovedalo, da bo v prvem četrtletju tega leta Uniji dobavilo precej manj odmerkov, ki so za to obdobje predvideni po pogodbi, se je med EU in družbo razvnel oster spor. Komisija je pripravila tudi mehanizem, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obveznosti do Unije.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v minulem tednu stoodstotna, nejasnost glede prihodnjih mesecev

EU je doslej dobila 18,5 milijona odmerkov cepiv, od BioNTecha in Pfizerja 17,6 milijona, od Moderne pa 854.000, so danes sporočili iz Evropske komisije. Cepivo nemškega podjetja BioNTech in ameriškega Pfizerja je konec lanskega leta prvo dobilo odobritev za uporabo na evropskem trgu. Sledilo je cepivo ameriške družbe Moderne. Minuli petek je odobritev dočakalo tudi britansko-švedsko podjetje AstraZenece, za katero so v uniji pričakovali, da bo prispevalo prvo cepivo.

Potem ko so v minulih tednih evropsko javnost razburile napovedi podjetij o zamudah pri dobavi cepiv, so v komisiji danes sporočili, da je bila dobava cepiv v minulem tednu že stoodstotna in da bodo proizvajalci vso zamudo nadoknadili do sredine tega meseca.

Minuli teden je unija prejela štiri milijone odmerkov, od tega 3,5 milijona od BioNTecha in Pfizerja ter 500.000 od Moderne, je danes povedal govorec komisije za področje zdravja Stefan De Keersmaecker. Toliko je po njegovih besedah za minuli teden tudi bilo predvideno, tako da je dobava stoodstotna.

Slika o dobavi v prihodnjih tednih in mesecih ni jasna. Temeljni izziv je v tem, da ni jasnih podatkov o tem, koliko odmerkov bi morala podjetja dobaviti v posameznem četrtletju. Te informacije so namreč zaupne in komisija jih ne more objaviti brez dovoljenja podjetij, pojasnjujejo v Bruslju. Obenem se vrstijo sporočila o "dodatnih" odmerkih.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da bosta BioNTech in Pfizer v drugem četrtletju dobavila "dodatnih" 75 milijonov odmerkov in skupno 600 milijonov v tem letu.

Podobno novico o 75 milijonih dodatnih odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja vključuje sporočilo, ki ga je komisija objavila 8. januarja. Na vprašanje, ali gre za teh istih 75 milijonov ali za 150 milijonov, danes ni bilo jasnega odgovora. De Keersmaecker je dejal, da gre "res za pospešitev dobave odmerkov, ki je posledica okrepitve proizvodnih zmogljivosti", a številk za drugo četrtletje za zdaj v komisiji niso pojasnili.

Povedali pa so še, da pričakujejo do konca septembra več kot 500 milijonov odmerkov od BioNTecha in Pfizerja ter Moderne. Ob upoštevanju cepiva družbe Johnson in Johnson, ki sicer še ni odobreno, pa 600 milijonov odmerkov. Pred tem so v komisiji v nedeljo sporočili, da bo AstraZeneca namenila "dodatnih" devet milijonov glede na napoved v prejšnjem tednu in tako skupaj 40 milijonov odmerkov ter da bo dobavo začela en teden prej, kot je bilo predvideno.

Bayer bo proizvajal cepivo CureVaca

Nemški farmacevtski velikan Bayer je danes sporočil, da bo od prihodnjega leta proizvajal cepivo proti covidu-19, ki ga razvija nemško farmacevtsko podjetje CureVac. "Vesel sem, da vam lahko sporočim, da imamo potrebne zmogljivosti za proizvodnjo CureVacovega cepiva," je povedal vodja Bayerjevega farmacevtskega oddelka Stefan Oerlich. Dodal je, da v prvih 12 mesecih načrtujejo proizvodnjo 160 milijonov odmerkov. "Iz naših pogovorov z vlado je jasno, da je treba dostopnost cepiv povečati," je dejal Oerlich v pogovoru z nemškim ministrom za zdravje Jensom Spahnom.

CureVacovo cepivo, ki temelji na tehnologiji mRNK, še ni dobilo zelene luči pristojnih regulatorjev, Spahn pa je danes dejal, da je odobritev pričakovati v prihodnjih tednih.

CureVac je začel tretjo fazo kliničnih testov svojega cepiva sredi lanskega decembra. V njej sodeluje več kot 35.000 prostovoljcev iz Evrope in Latinske Amerike. Prvi mož podjetja Franz-Werner Haas je napovedal, da bodo do konca leta proizvedli več sto milijonov odmerkov svojega cepiva.

Odslej na voljo sledilnik cepljenja v Evropi

V Evropski komisiji članice EU že nekaj tednov pozivajo, naj najmanj dvakrat na teden posredujejo informacije o tem, koliko cepiva so prejele in koliko ljudi so cepile. Danes so prvič objavili informacije o poteku cepljenja v članicah EU ter na Norveškem, v Islandiji in Lihtenštajnu. Podatki so za zdaj pomanjkljivi, saj so nekatere države posredovale delne podatke, nekatere pa jih sploh še niso posredovale.

Ena od razpredelnic kaže, koliko odmerkov so dobile države in koliko so jih porabile. Slovenija jih je dobila 70.230, porabila pa 58.638 ali 83,5 odstotka. Ta odstotek je peti najvišji med petnajstimi državami, za katere je ta podatek naveden. Večji delež beležijo Litva (100 odstotkov), Islandija (92,7 odstotka), Poljska (87,3 odstotka) in Španija (84,8 odstotka). Najmanjši je delež na Cipru (21,5 odstotka).

V razpredelnici je naveden tudi podatek, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepljenih tri odstotka odraslih. Večji delež med osemnajstimi državami, za katere je ta podatek na voljo, beležijo le Islandija (3,8 odstotka), Malta (3,7 odstotka) in Finska (3,1 odstotka). Najmanjši je delež na Cipru (0,9 odstotka). Prav tako navajajo podatek, koliko odmerkov na 100 odraslih prebivalcev, starejših od 18 let, so dobile posamezne države. Razpon je od 3,5 odmerka v Španiji do 9,8 odmerka na Malti; v Sloveniji 4,1 odmerka na 100 prebivalcev.

Uporabili so podatke, ki so jih prejeli do 29. januarja in so navedeni v evropskem nadzornem sistemu TESSy, izpostavljajo avtorji poročila ter opozarjajo, da so mogoče razlike med temi podatki in podatki nacionalnih organov. Opozarjajo tudi, da je treba podatke tolmačiti zelo previdno in da se primerjave med državami na tej točki odsvetujejo, saj da je treba za pravilno tolmačenje upoštevati vse dejavnike v procesu cepljenja v posamezni državi ter seveda kakovost in celovitost podatkov.

ECDC sicer v prvem pregledu cepljenja ugotavlja, da so vse države pripravile načrte in kampanje za cepljenje in da v nobeni od držav, ki so centru poročale, cepljenje ni obvezno. V EU naj bi sicer do marca cepili 80 odstotkov starejših od 80 let in zdravstvenih delavcev, do poletja pa 70 odstotkov odraslih.