V raziskavi agencije Mediana so ljudi junija in oktobra lani ter znova letos januarja in marca spraševali, če bi se cepili proti covidu-19. Odstotek tistih, ki bi se cepili, je sicer lani med junijem in oktobrom padel, a se je nato letos zopet znatno zvišal. V primerjavi z januarjem je zrasel za skoraj devet odstotkov. Tretjina vprašanih, 32,7 odstotka, se jih ne namerava cepiti, 8,8 odstotka od 713 anketiranih pa je cepivo že prejelo.
Začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece ni imela velikega vpliva, saj je med tistimi, ki se želijo cepiti, več kot 60 odstotkov takih, ki bi se cepili tudi s tem cepivom, slaba četrtina pa bi raje izbrala cepivo drugih proizvajalcev.
Pri ocenjevanju uspešnosti Slovenije pri cepljenju proti covidu-19 več kot 35 odstotkov ljudi meni, da smo neuspešni, 38,1 odstotka pa, da nismo niti uspešni niti neuspešni. Petina vprašanih meni, da smo uspešni.
Med tistimi, ki cepljenje pri nas ocenjujejo kot neuspešno, jih je največ, 32,7 odstotka, mnenja, da je za to kriv neustrezen odziv slovenske vlade. Skoraj 21 odstotkov jih je mnenja, da cepiva niso ustrezno preverjena, 11,2 odstotka krivi premajhno proizvodnjo cepiva, osem odstotkov pa meni, da je za cepljenje premalo zaupanja. Evropsko komisijo krivi 3,3 odstotka vprašanih.
Zadnji podatki NIJZ kažejo, da so pri nas do zdaj z enim odmerkom cepili 222.906 oseb, z dvema pa 111.648. To pomeni, da je precepljenega 5,3 odstotka populacije.
KOMENTARJI (348)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.