Celjski ortopedi zaradi omejevanja dejavnosti razmišljajo o odpovedi

Ortopedi v izjavi za medije navajajo, da se zavedajo nujnosti ponovnega krčenja necovidne dejavnosti celjske bolnišnice za vse, vendar se po njihovi oceni znova nesorazmerno in glede na razmere v bolnišnici in ostalih slovenskih bolnišnicah najbolj krči dejavnost na ortopediji . Zato so njihovi bolniki z ortopedskimi težavami znova prikrajšani in postavljeni v deprivilegiran položaj glede na ostale bolnike v regiji in širši okolici.

Na celjski ortopediji imajo eno najdaljših čakalnih dob in nikakor ni dopustno, da bi se ta doba še podaljšala. Oba klinična centra, ljubljanski in mariborski, v četrtem valu zaradi čakalnih dob ne bosta zmanjševala programa na ortopediji.

"Že v začetku četrtega vala se v celjski bolnišnici zaradi razporeditve sestrskega kadra znova vsaj za 40 odstotkov zmanjšuje ambulantni del ortopedske dejavnosti. Ravno ko nam je po skoraj dveh letih ambulantno dejavnost ta teden uspelo vrniti v prejšnji obseg, nam želijo spet odvzeti sestre in preprečiti normalno delo. Očitno se vodstvo naše bolnišnice ne zaveda, da je naša dejavnost okrnjena že toliko časa in da so se čakalne dobe za vse stopnje nujnosti nevzdržno podaljšale," so zapisali ortopedi.

Izpostavili so tudi, da na ortopedski pregled trenutno čaka 1672 bolnikov, čakalne dobe za stopnjo nujnosti zelo hitro so v povprečju spet daljše od sto dni.

Prav tako se na začetku četrtega vala že četrtič zapored kot prvi klinični oddelek zapira ortopedija. Na takšen način ortopedske dejavnosti ni možno izvajati, razmere na oddelku pa postajajo tako za zdravniški kot tudi za negovalni kader nevzdržne.

Trenutno na ortopedsko operacijo v celjski bolnišnici čaka skupno 1760 bolnikov. Čakalna doba za npr. artroskopijo kolena je s stopnjo nujnosti zelo hitro 350 dni, s stopnjo hitro 680 in redno 690 dni.

Skupno torej na ortopedske posege in preglede v bolnišnici čaka več kot 3400 bolnikov. Celjski ortopedi pričakujejo, da se bo z naslednjim valom ta številka še povečala, če se bo ortopedija v celjski regiji spet nesorazmerno zapirala.

Dodali so tudi, da so na razmere opozorili vodstvo bolnišnice. Od strokovnega direktorja bolnišnice Radka Komadine so dobili odgovor, da delo sicer organizira drugače kot v preteklih valih, vendar se njihov oddelek zapira kot prvi, kar je tudi odločitev strokovnega sveta bolnišnice.

"V takih razmerah ne vidimo več smisla, da bi se ortopedska dejavnost v naši bolnišnici sploh izvajala, in razmišljamo o odpovedi delovnega razmerja, potem ko bomo že četrtič pomagali z delom na covidnih oddelkih," so še zapisali celjski ortopedi.

Celjska bolnišnica: zavedamo se problematike

Kot so sporočili iz celjske bolnišnice, se zavedajo problematike daljšanja čakalnih dob na področju nenujnih zdravstvenih obravnav ne le na ortopediji, ampak v praktično vseh zdravstvenih dejavnostih. Zato tudi ves čas opozarjajo na dejstvo, da novi val epidemije, ki bo napolnil bolnišnice, ne prinaša le večjega števila covidnih bolnikov in enot za njihovo obravnavo, ampak tudi ponovno zmanjšanje rednih programov dela in posledično dodatno podaljšanje čakalnih dob za bolnike, katerih zdravstvena obravnava se lahko odloži.

Celjska bolnišnica je urgentna bolnišnica za regijo, ki ima približno 300.000 prebivalcev. To pomeni, da mora celjska bolnišnica ob covidnih bolnikih, ki nujno potrebujejo hospitalno obravnavo, ves čas bolnišnično zdraviti tudi ostala nujna zdravstvena stanja. "Zato ne v preteklih ne v tem valu epidemije ne zapiramo nobene od zdravstvenih dejavnosti, ampak obseg njihovega programa dela prilagajamo obsegu nujnih zdravstvenih obravnav glede na zmogljivosti bolnišnice. Programa ortopedije tako ne zapiramo, ampak načrtujemo njegovo omejevanje v korist nujnih obravnav bolnikov s covidom-19," navajajo v bolnišnici.

Tako kot ostali kirurški oddelki bo tudi ortopedija v tem času lahko opravljala ambulantno dejavnost, pri operativi bo omejena predvsem na nujne zdravstvene obravnave. Zaradi potrebe po oblikovanju dodatnih covidnih enot morajo namreč v bolnišnici znova prerazporediti kader zdravstvene nege, za zagotavljanje dodatnih intenzivnih bolniških postelj pa iz operativnega dela na intenzivne oddelke preusmeriti tudi anesteziološke ekipe.

Vodstvo bolnišnice razume zavezanost ortopedov svojim bolnikom in bo storilo vse, da bi lahko njihovo delo čim prej potekalo normalno. Ta trenutek pa mora bolnišnica kot celota najprej odgovoriti na potrebe bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo takoj.

Navedli so še, da vodstvo bolnišnice z vodstvom ortopedskega oddelka še naprej išče možne rešitve. Problematiko pa bodo javnosti celovito predstavili na četrtkovi novinarski konferenci.