Na Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) so skupaj s številnimi turističnimi združenji pripravili predlog ukrepov za zagon turističen panoge in ga predstavili vladi. Kot je povedal direktor Fedja Pobegajlo, so turizem razdelili na posamezne segmente in predlagali, da se nekatere turistične dejavnosti, ki jih je lažje varnostno obvarovati, zažene prej, tiste bolj množične pa kasneje, ko bodo epidemiološke razmere ugodnejše.
"Glede sprejetja zaščitnih ukrepov smo se naslonili na Združenje evropskega hotelirstva in gostinstva, ki nas je napotilo na smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Te smo povzeli in pripravili podroben predlog zaščitnih ukrepov, tako za posamezne dele hotelov kot tudi nekaterih drugih dejavnosti, kot so denimo kampi, velnesi, bazeni, igralništvo in prevozi," je povedal Pobegajlo. Predlog so predstavili na pristojnem ministrstvu, zdaj pa čakajo na odgovor pristojnih institucij.
Ministrstvo pozvalo k preživljanju dopusta v Sloveniji
Ministrstvo za gospodarstvo je slovenske državljane pred časom pozvalo, naj letošnji dopust preživijo doma in pomagajo slovenskemu turizmu. Tudi, če bi se za to odločili, je vprašanje, ali bo to dovolj za izhod domačih ponudnikov iz krize? Po mnenju TGZS je poziv ministrstva na mestu, a Pobegajlo opozarja, da je bilo v lanskem letu domačih nočitev 27 odstotkov. "Naše mnenje je, da je bilo treba čim prej priti do tega, da bo omogočen obisk tujih gostov, saj so ti predstavljali tri četrtine nočitev."
Slovenska turistična organizacija je po besedah Pobegajla pripravila dobro kampanjo za spodbujanje domačega povpraševanja. "Kampanja temelji na zelo dobri in uveljavljeni zeleni shemi slovenskega turizma. Prav tukaj je prednost Slovenije tudi na tujih trgih, saj smo na tem področju od marsikoga boljši," je prepričan. Ob tem je dodal, da si želi, da bi tretji sveženj protikoronskih ukrepov čim prej ugledal luč, saj se "zelo zelo mudi".
Kaj bo aktiviralo turizem na področju EU?
Janez Mekinc, profesor na Fakulteti za turističen študije v Portorožu, opozarja, da je glavni predpogoj za dejanski zagon turizma enoten nastop na področju celotne EU. "Zadeve, kot so protokoli na letališčih, v hotelih in pri prehajanju mej, bi morale biti enotne za celo Evropo. Še bolj pomembno pa je, da se naredi enotni terminski načrt, saj bo drugače prost pretok gibanja ljudi in potovanja po EU odvisen od države do države."
Profesor Mekinc se je dotaknil tudi turizma na Hrvaškem, kjer so z zagonom pohiteli. "Predvidevajo, da bodo domači turizem dovolili takoj po 1. maju, s 15. majem pa naj bi počasi začeli odpirati kampe in omogočali dostop lastnikom počitniških kapacitet iz drugih držav." Proti začetku turistične sezone bodo pri južnih sosedih odpirali ostale kapacitete in sproščali pritok tujih gostov. Hrvaški načrt temelji na trendu, ki ga kaže razvoj epidemije v zadnjih 14 dneh. Opozarjajo pa, da se lahko stvari spremenijo.
"To je zelo pomembna informacija za slovenske državljane. Če ne bo normalne svobode gibanja skozi Evropsko unijo, bo turizem zelo omejen s svojim mednarodnim delovanjem," je še dejal Mekinc.
Kaj bo z letalskim prometom?
Kot je povedal Peter Grašek, nekdanji predsednik uprave Adrie Airways, bo kriza povzročila dodatno konsolidacijo letalstva po Evropi. Na trgu bo manj prevoznikov, cene bodo višje, manj bo tudi povezav. Nivo potovanj v letu 2019 pa bi lahko dosegli šele čez eno leto.
Grašek se je dotaknil tudi preživetja letalskih prevoznikov, ki ga lahko zagotovi le država. Omenil je večmilijardne pakete finančne pomoči, ki jih zagotavljajo zahodne države, med njimi ZDA, Francija, Nemčija in Velika Britanija.
Ni pa šel mimo težav, ki so pri nas nastale zaradi odsotnosti slovenskega letalskega prevoznika. "Situacija v krizi je dodatna lekcija za vse odločevalce. Vsaka država mora poleg samooskrbe, hrane in zdravil, poskrbeti tudi za nekatere strateške dejavnosti, ki ji omogočajo, da je samozadostna." Del tega je tudi letalski transport, pravi nekdanji prvi mož Adrie. "Menim, da bi Slovenija morala imeti, če že nima lastnega prevoznika, vsaj dve letali, morda v okviru vojske, da v taki krizi lahko poskrbi za svoje potrebe in potrebe državljanov. Izkazalo se je, da ko zares pride kriza, vsaka država egoistično poskrbi zase in vse vsakdo rešuje, kakor se pač zna," je sklenil Grašek.
KOMENTARJI (219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.