'Slovenija in Avstrija bosta storili vse, da ne bo več treba zapirati meje'

Anže Logar je ob tem zagotovil, da Slovenija, ki je imela do nedavnega odprte meje tudi za večino držav Zahodnega Balkana, pozorno spremlja razvoj pandemije po državah in tudi hitro ukrepa, če se ponekod epidemiološka slika slabša. Dodal je, da nameravajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da se zaščiti zdravje državljanov in prepreči morebiten drugi val.

Schallenberg je omenil, da so na Dunaju pozorno spremljali odločitev Ljubljane, da se večina držav Zahodnega Balkana umakne s t. i. zelenega seznama. V Avstriji se namreč glede varnih držav ne odločajo le po porastu števila okuženih, ampak imajo nabor kriterijev, med katerimi je tudi, za koga vse so države odprte. "Zavedati se je treba, da če ena država schengenskega območja odpre svoje meje, prevzame s tem odgovornost za vse preostale," je dodal.

Ministra sta se na področju morebitnega zapiranja meje dogovorila, da se bosta o vseh prihodnjih ukrepih informirala in po potrebi tudi usklajevala. Alexander Schallenberg se zaveda, da v pandemiji še nismo čez vrh, mu je pa zelo pomembno medsebojno sodelovanje. Da ne bo prišlo do ponovne omejitve pri prehajanju meje, ne more obljubiti, je pa zagotovil, da delajo vse, da bi to preprečili. Podobnega stališča je tudi Logar. Ravno sodelovanje med sosedami na tem področju se je izkazalo še za kako pomembno, saj si ne delijo le meje, ampak so med državama med drugim prepleteni tudi državljani in družine, je dodal Schallenberg.

Ministra sta se strinjala, da je čimprejšnja obnovitev trgovinskih tokov, na kar vplivajo tudi odprte meje, zelo pomembna za okrevanje v času po pandemiji. S skupnimi napori moramo poskrbeti za oživitev gospodarstva in vračanja življenje v normalne tirnice v obziru na pandemijo, je dodal Logar. Izpostavil je še, kako pomembna je Avstrija na področju gospodarskega sodelovanja, saj je v vrhu tujih držav po investicijah, obsegu trgovinske menjave in prihoda turistov.

Med državama sicer ostaja odprto vprašanja nadzora na avstrijski strani meje zaradi migracij. Kot je pojasnil Schallenberg, so nadzor podaljšali do novembra. Po njegovem se lahko kljub začasnemu zmanjšanju števila nezakonitih migracij namreč pričakuje ponovno povečanje, vsaj glede na razmere na grško-turški meji, je dodal.

Je pa prvi avstrijski diplomat povedal, da je lahko nadzor kot neke vrste razbremenitev za Slovenijo, saj vsak, ki nezakonito prečka mejo v Slovenijo, ve, da bo le težko prišel v Avstrijo. "To ni znak nezaupanja Sloveniji, ampak je jasen signal nasprotovanju tihotapcem," je dodal.

Slovenija ne nasprotuje začasni uveljavitvi mejnih kontrol na notranjih mejah EU, v kolikor so te upravičene, je pa treba imeti zelo pregledne, transparentne in realne razloge, je povedal Logar. Kar se tiče avstrijskega nadzora, je dodal, da je Slovenija aktivna na tem področju. Poudaril je še, da je treba sodelovati v boju proti nezakonitim migracijam.

Ministra sta govorila tudi o sodelovanju na evropski ravni, vprašanju večletnega finančnega načrta EU ter svežnja EU za okrevanje po koronavirusni krizi. "Slovenija in Avstrija sta si tu morda občasno na različnih bregovih, kar je tudi normalno, ko gre za države neto plačnice in neto prejemnice," je povedal Logar. Kljub temu je slovenski minister prepričan, da je treba čim prej skleniti dogovore, po njegovem še pred poletnimi počitnicami. "Včasih je treba stopiti korak nazaj, da lahko skupaj stopimo dva koraka naprej," je dodal. Tudi Schallenberg se je strinjal, da je treba čim prej skleniti dogovor na ravni EU.

Vprašanje slovenske narodne skupnosti v Avstriji

Ministra sta del pogovorov namenila tudi vprašanju slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Kot pomemben dogodek med državama sta izpostavila 100. obletnico koroškega plebiscita. Po oceni Logarja je to zgodovinska priložnost, da se naredi korak naprej na tem področju.

Schallenberg pa je dodal, da je optimističen, da bodo lahko v okviru obletnice razvili "pozitivno zgodbo, ki bo usmerjena v prihodnost, ne da se pozabi preteklosti". Je pa avstrijski minister ponovil željo, da bi se v Sloveniji priznalo nemško govorečo skupnost.

Kasneje se je Schallenberg tudi srečal s predstavniki skupnosti nemško govorečih. Predstavniki so opozorili, da so v dialogu s prejšnjo slovensko vlado že dosegli določen napredek. Zato od aktualne vlade zahtevajo nadaljevanje dialoga in sprejemanje ukrepov, ki bi dolgotrajno zaščitili delovanje narodne skupnosti, so sporočili iz zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji.

To je bilo že drugo srečanje ministrov, Logar se je namreč prejšnji teden mudil na Dunaju skupaj z zunanjimi ministri Češke, Slovaške in Madžarske. Obisk Schallenberga v Ljubljani pa je zaokrožil obisk zunanjih ministrov sosednjih držav v Sloveniji.

Schallenberg je omenil, da so na Dunaju pozorno spremljali odločitev Ljubljane, da se večina držav Zahodnega Balkana umakne s t.i. zelenega seznama. "Zavedati se je treba, da če ena država schengenskega območja odpre svoje meje, prevzame s tem odgovornost za vse preostale," je dodal.