'Brez obiskov in stikov se življenje reducira na smrtonosno bolezen'

Že vse od prvega vala epidemije so starejši, ki so nastanjeni v različnih domovih po Sloveniji, močno prikrajšani za stike s svojimi najbližjimi. Ker je lahko okužba s covidom-19 zanje hitro usodna, je bil v večini domov sprejet ukrep o popolni prepovedi obiskov. Mnogi so tako ostali brez tedenskih stikov, ki so jih nekje nadomestili telefonski pogovori in videoklici, ponekod pa je tudi teh zelo malo. Deloma je razlog v velikem pomanjkanju osebja, predvsem pa v izredno zahtevnih razmerah, ki so nastale v domovih za starejše po Sloveniji, še posebej v drugem valu epidemije, saj so številke o okuženih stanovalcih in o okuženih zaposlenih izredno zaskrbljujoče.

V društvu Srebrna nit si že vse od spomladi prizadevajo, da bi pristojni oskrbovancem domov omogočili čim več stikov s svojci. Stiki so namreč izrednega pomena za psihološko podporo oskrbovancem domov, v mesecu decembru pa bo zaradi prepovedi obiskov ta stiska med oskrbovanci zagotovo še veliko večja.

O pomembnosti stikov smo že večkrat poročali. Prof. dr. Darja Zaviršek, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na Fakulteti za socialno delo, poudarja, da so svojci stik z zunanjim svetom, ki človeka okrepi in mu daje moč, da bo spet ozdravel. "Če ni obiskov in telefonskih pogovorov z zunanjim svetom, se življenje reducira na smrtonosno bolezen, trpljenje drugih in obup. Če ni svojcev, ki prinašajo 'zdrav veter' – čeprav se jih pri nas vidi zgolj kot 'nevarnost od zunaj', institucionalno rutino prekinjajo samo vizite, obroki, dajanje zdravil, svet pa postane tako stisnjen, da je v njem težko preživeti," opozarja Zavirškova.

Kako uveljavljati pravico do nujnih stikov?

V društvu so tako ob upoštevanju znanih stališč vseh vpletenih pripravili priporočila za sproščanje obiskov, ki bi bila zavezujoča za direktorje domov, dobra za stanovalce in sorodnike ter tudi zaposlene v domovih. Sorodniki si namreč želijo imeti dokument, s katerim bi lahko uveljavili pravice do nujnih socialnih stikov s svojimi sorodniki v domovih, kajti kljub dobrim praksam je preveč izjem, ki predstavljajo grobo kršenje človekovih pravic, opozarjajo v Srebrni niti.

Sestavljena priporočila so posredovali pristojnim organom, med njimi tudi svetovalni skupini na ministrstvu za zdravje, da se do njih opredelijo in podajo pripombe, a so po tednu dni dobili odgovor le od vodje posvetovalne skupine Bojane Beović. Ostali te problematike očitno ne jemljejo dovolj resno.

Beovićeva je na njihova priporočila odgovorila: "Nikakor ne nasprotujem obiskom, razen morda v akutno spremenjeni situaciji, ko obilica dela s premeščanjem stanovalcev po domu ipd. tega enostavno ne dopušča, po moji presoji to lahko traja nekaj dni. Seveda pa sta za obiske v takih razmerah potrebna sodelovanje in razumevanje na vseh straneh. Obiski v takih razmerah pomenijo dodatno obremenitev za osebje domov, najbrž pa dodatno delo predstavlja tudi poslabšanje stanja stanovalcev zaradi osamljenosti. Obiski naj potekajo po hišnem redu, ki zagotavlja čim večjo varnost, če obiskovalci tega ne morejo upoštevati, seveda obiski niso izvedljivi. Se strinjam s financiranjem OVO."

Priporočila kot pripomoček direktorjem domov

Priporočila so posredovali direktorjem domov. "Menimo, da so torej naša priporočila dobrodošel pripomoček za direktorje in direktorice domov starejših, zato jih pošiljamo vsem z željo, da v prazničnem decembru, ko se približuje družinski praznik, vsi naredimo čim več, da bodo praznični dnevi prijazni za vse."

Prav tako pozivajo vodje domov, da jim posredujejo dobre prakse, ki se jih poslužujejo pri omogočanju stikov med varovanci in svojci, ki bi lahko bile v pomoč tudi drugim domovom. Med dobrimi praksami, ki se že izvajajo, sta plastična stena v sobi za stike v DSO Notranje Gorice ter poseben režim obiskov v DSO Ptuj.

Ker so ponekod strošek osebne varovalne opreme preložili na obiskovalce, v Srebrni niti pozivajo vse direktorje domov, da naj upoštevajo navodila ministrstva za delo, ki je 3. decembra objavilo poziv, naj se oprema nikakor ne zaračuna obiskovalcem varovancev.

Predlagajo naslednja priporočila o obiskih v socialnovarstvenih zavodih: 

- Logistiko urejanja obiskov (čakalne vrste, obveščanje, kontrola ob prihodu, zaščitna oprema obiskovalcev, pomoč pri oblačenju in slačenju) naj direktorji domov skušajo zagotoviti s pomočjo prostovoljcev (Rdeči križ, Civilna zaščita, Karitas) ali študentov prek študentskega servisa ali javnih del.

- Predlagajo, da so vedno dopustne izjeme obiskov, še zlasti pa v naslednjih primerih: 

ko se zaradi omejevalnih ukrepov v vedenju oskrbovanca pojavijo spremembe, ki neugodno vplivajo na zdravje in počutje ali pride do poslabšanje stanja oskrbovanca, strokovno osebje pa oceni, da bi se lahko ob vključevanju svojcev ali za oskrbovanca drugih pomembnih oseb stanje varovanca izboljšalo; ko je prisotnost svojcev potrebna zaradi učinkovite komunikacije pri oskrbovancu z okvaro sluha, vida, govora oziroma pri osebah z demenco; pričakovane bližnje smrti oskrbovanca; drugih izjem po presoji domskega zdravnika oziroma odgovorne osebe za področje zdravstvene nege.

- Vsem stanovalcem je treba glede na njihovo stanje omogočiti telefonske klice in videoklice, in to več kot zgolj enkrat na teden.

- Stanovalci morajo imeti možnost sprehoda v parku oziroma okolici doma, tudi tisti na vozičkih.

- Vsi domovi morajo sprejemati pakete s priboljški in drugimi potrebščinami za svoje stanovalce v skladu z navodili NIJZ.

- Vsi obiskovalci in tudi vsi zaposleni morajo upoštevati vsa zaščitna navodila NIJZ in MZ.