V začetku oktobra so domovi za starejše še uspešno zamejevali vdore okužb. "Glede DSO-jev in bolnišnic moramo reči, da okužbe pridejo, ampak smo zelo dobri, hitro jih omejimo," je 5. 10. na novinarski konferenci dejal direktor NIJZ Milan Krek.
A ko se okužbe začnejo neobvladljivo širiti med zaposlenimi, je kader še dodatno podhranjen. 3. novembra je zdaj že bivša državna sekretarka Tina Bregant podpisala zloglasni dokument, v katerem dovoljuje, da v rdečih conah v domovih za starejše, bolnišnicah in socialno-zdravstvenih zavodih delajo okužene osebe. Danes to odločitev obžaluje: "Ta odločitev je bila slab kompromis. Sama tej rešitvi nisem bila naklonjena, sem le zdravnica in vem, kaj pomeni delati pozitiven, pravzaprav je to tisto, česar si ne želimo. Najhujše, kar bi se nam lahko zgodilo, je to, da bi zaradi naše želje, da bi bilo vse prav in idealno, naši starostniki ostali sami, brez oskrbe. Tako kot se je žal zgodilo v Španiji v prvem valu."
"Na ministrstvu smo takrat opravili kar nekaj klicev, se obrnili tako na bližnje zdravstvene domove kot tudi na bolnišnice, ali bi morda oni lahko zagotavljali dovolj osebja, vendar so nam povedali, da sami komaj zagotavljajo dovolj ljudi za delo," pojasnjuje. Odločitvi zdravstvenega ministra je zaupal tudi minister Janez Cigler Kralj: "Sam menim, da je stroka, če je to dovolila, to gotovo dobro presodila."
A stroka je bila drugačnega mnenja. Strokovna skupina je namreč dva dni kasneje, 5. novembra, presodila, da okuženi zaposleni ne bi smeli delati v rdečih conah. Minister Tomaž Gantar je odgovoril skoraj dva tedna zatem, njegovo pojasnilo pa je bilo, da okuženi z okuženimi (torej v rdečih conah) delajo zato, da ne bi še dodatno zmanjšali števila zaposlenih. A da rešitev ni dobra, je poudaril. "Da ne bi zmanjševali števila zaposlenih v domovih, je bilo sporočeno, da lahko delajo okuženi z okuženimi. Bomo pa to spremenili, ker osebno menim, da zaradi možnosti kontaktov, širjenja in druženja ta rešitev ni dobra," je takrat dejal.
Kot smo o tem danes že poročali, to ni bila edina odločitev vlade, ki se ni skladala s stroko. Že 27. septembra je strokovna skupina predlagala, da bi uvedli obvezno testiranje zaposlenih v DSO-jih vsakih 14 dni. Konec oktobra so predlagali tudi uvedbo hitrih testov in testiranje kadra dvakrat tedensko. Ministrstvo za zdravje je obvezno testiranje uvedlo šele po več kot dveh mesecih, in sicer 7. decembra.
Zdravstveni minister pa danes na očitke odgovarja, da večjih napak sicer niso delali, a da bi danes kakšno odločitev tudi spremenil.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.