Bosanski igralec: To ni bolezen, temveč Satan, boj z njo pa eksorcizem

"Šel sem skozi pekel," je za televizijo N1 dejal Emir Hadžihafizbegović, bosansko-hercegovski igralec in nekdanji minister za kulturo in šport v vladi Kantona Sarajevo.  Kot pravi, med samo okužbo ni želel o tem javno govoriti, zdaj, ko je okreval in je še drugi test pokazal, da je okužbo prebolel, pa želi ljudi opozoriti, da virus ni tako nedolžen. "To, kar sem jaz dal skozi in ta vrsta eksorcizma ... Jaz imam svojo teorijo, da korona ni bolezen, temveč Satan. Neverjetno je, kaj se mi je dogajalo teh 14 dni. Nekateri prebolijo lažje, nekateri huje od mene, umrejo. Rad bi delil vse, kar se mi je zgodilo," je dejal. 

Kot pravi, že vse od začetka ukrepov proti širjenju epidemije živi na svojem vikendu v Mostarju. Občasno je odhajal v Sarajevo po opravkih, ker pa je Kamerni teater, kjer je zaposlen, trenutno zaprt za obiskovalce, je lahko čas samoizolacije preživljal v Mostarju. Ker je sam diabetik, torej kronični bolnik, je upošteval priporočila zdravstvene stroke in se izogibal stikom z ljudmi. A kot pravi, je virus najverjetneje "staknil", ko je hodil po opravkih v središče, na pošto, bencinsko črpalko ... "Med enim od teh izhodov sem naletel na to pošast in jo staknil. Vsega sem se držal, vendar iskanje izvora – kje si pobral korono,  je kot iskanje igle v kupu sena. Ne vem, kje sem jo staknil," je dejal. 

'Kot da je vaše celo telo modrica in kjerkoli se dotaknete, boli'

Da se je morda okužil, je posumil, ko je izgubil občutek za vonj in okus. Zato se je tudi odpravil na testiranje in test je bil pozitiven. Sam pa se je na začetku, razen omenjenega simptoma, počutil dobro. Prve tri dni se, pravi Hadžihafizbegović, ni dogajalo nič. Nato pa je začel težko dihati in pojavil se je suh kašelj. V zdravstvenem domu so potrdili, da ima vnetje pljuč in mu svetovali hospitalizacijo, a se je odločil, da se bo zdravil doma."To pošast sem prebolel, zahvaljujoč Bogu, zdravnikom in dobrim ljudem, ki so mi priskočili na pomoč," je dejal 58-letnik.  

Najhuje je bilo ravno v času bajrama, konec julija, pravi. "Oteženo dihanje, visoka vročina, izčrpanost. Imel sem občutek, da mi  gredo kosti od mesa. Lasje so me boleli. To niti ni navadna bolečina. Kot da je vaše celo telo modrica in kjerkoli se dotaknete, boli. V preteklosti sem prebolel gripe, težke. To nima povezave z gripo. Zame je bilo to izganjanje hudiča. To je sicer moja osebna izkušnja," je dejal Hadžihafizbegović. 

Ravno zaradi te izkušnje verjame v "laboratorijsko zgodbo". "Imel sem preblisk na film Osmi potnik s Sigourney Weaver. Priporočam vsem, ki se sovražno ali debilno obnašajo do te pošasti, da se zresnijo zaradi tistih, ki nimajo najboljšega imunskega sistema. Meni se je zdelo, da lahko samo s pogledom nekoga okužim," pravi. 

'To je bil boj s Satanom'

Imel je vse simptome, razen kašlja. "Mogoče sem en dan imel suh kašelj in potem nisem več kašljal. Diareja je eden od simptomov, glavni pa visoka vročina," opisuje in dodaja, da je imel ves čas zelo čuden občutek. "To je bil boj s Satanom, jaz sem to tako doživel. Mentalni in metabolični sistem se vam obrne za 360 stopinj. Marsikaj sem že prebolel v preteklosti, ampak vse to je evfemizem za to preizkušnjo. Okrepila se mi je empatija za vse ljudi, ki se zdravijo zaradi koronavirusa," pravi Hadžihafizbegović.

Med zdravljenjem je pojedel dva kilograma medu, ob tem pa si je, ker je diabetik, dodajal inzulin. Po priporočilu zdravnikov je poleg zdravil, ki so mu jih predpisali, pil še različne vitamine in cink. In do konca zdravljenja ni želel v bolnišnico. "Nisem proti hospitalizaciji, vendar človek to stvar premisli in se pomeni sam s seboj. Odločil sem se, da med bolniško sobo na svojem vikendu in tisto v bolnišnici, v katero so me napotili, izberem prvo možnost. Ne vem, ali sem izbral pravo odločitev. To ni priporočilo za tiste, ki jim svetujejo hospitalizacijo," je ob tem jasen. 

'Med korono ne smete psihično počepniti'

Poudaril pa je, da je nujno slediti navodilom zdravnikov in ohraniti trezno glavo. "Med korono ne smete psihično počepniti. Veliko mojim prijateljem se je bolezen vlekla dlje, ker jim je padla psiha. Jaz sem imel vročino 39,5 in sem ob treh zjutraj gledal Gospoda Beana," pravi in dodaja, da mu je pomagalo tudi branje in poslušanje glasbe. "Pojavljale so se tudi tiste misli: Možno je, da ne bom dočakal jutra," je priznal. 

Vsem, ki se še vedno neodgovorno vedejo, pa je položil na srce: "Sledite navodilom. Pregledal sem življenjepise našega kriznega štaba, to so ljudje svetovnega ranga. Poslušajte jih, oni ne morejo z bejzbolskimi palicami hoditi in preganjati ljudi iz lokalov. To, kar svetujejo, ni brez veze," je zaključil.