Beovićeva: Epidemije še ni konec, a rešili smo številna življenja

Današnjo tiskovno konferenco o aktualnem stanju glede koronavirusa v Sloveniji smo zagotovo nestrpno pričakovali, saj se je z novico o odpravi omejitev gibanja med občinami in sproščanjem številnih drugih ukrepov zazdelo, da se epidemija, ki je spremenila naš način življenja, končuje. To je opazila tudi vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović, ki je dejala: "Imamo občutek, da se vse končuje, neko veselje je med nami, ampak jaz sem ena izmed tistih, ki je najmanj vesela. Skrbi me, kakšno bo naše življenje v prihodnje, ali se bomo navadili živeti na nek nov način in obdržati epidemijo pod nadzorom." 

Nadaljevala je s podatki, za katere pravi, da jo najbolj razveseljujejo, in sicer s številom življenj, ki smo jih uspeli rešiti s sprejetimi (in spoštovanimi) ukrepi. "Na milijon prebivalcev je bila smrtnost v Lombardiji bistveno večja kot pri nas, prav tako v Furlaniji - Julijski krajini. Za to, da je stolpec smrtnosti na grafu majhen, smo zaslužni vsi mi," je poudarila. 

Če bo šlo vse tako kot do sedaj, je razlagala Beovićeva, se bo okužba z enega človeka prenesla samo na "pol človeka", reprodukcijski faktor bo torej 0,5. To pa še vseeno pomeni, da bo za covidom-19 umrlo še nekaj ljudi, je opozorila. Če bi se stanje poslabšalo, recimo na R = 1,5, kar pomeni, da bi en človek v povprečju okužil človeka in pol, bi to do septembra za Slovenijo pomenilo popolnoma neobvladljivo situacijo, predvsem bistveno preveč bolnikov za naše bolnišnice. 

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pred kratkim ocenil tveganje za ponovni val epidemije po posameznih državah, in to kot zmerno. Beovićeva je opozorila, da je treba ukrepe sproščati posamezno, ob tem pa spremljati situacijo. "Tveganje se spremeni v visoko, če vse ukrepe sprostimo naenkrat, brez nekega sistema," je poudarila. Dejala je, da čeprav država zdaj ne omejuje več na primer obiskov sorodnikov v sosednjih občinah, naj o tem razmišljamo sami. Na obiske ne hodimo bolni, prav tako pa tam upoštevamo varnostno razdaljo in higieno kašlja, je priporočila. 

Dejala je, da je eden izmed razlogov, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami precej uspešna pri obvladovanju epidemije, to, da imamo dobro laboratorijsko diagnostiko, pa tudi epidemiološko službo na terenu (ki je kadrovsko omejena), dobro organizirano zdravstvo na primarni ravni, relativno hitro pa nam je uspelo tudi reorganizirati bolnišnice po državi. 

Poudarila je, da je še naprej treba spremljati kontakte pri vsakem pozitivnem, da se okužbo omeji, za kar je potrebno zadostno število epidemiologov. Ob tem je zopet omenila aplikacijo za spremljanje okužb, ki bi anonimno javljala kontakte, da bi se sami zaščitili, in poudarila, da jih uporablja že veliko drugih držav. 

"Smo država z najmanj enoposteljnimi bolnišničnimi sobami v Evropi," je na potencialne probleme, ki jih imamo, opozorila Beovićeva, in dodala, da to pomeni tudi večjo možnost širjenja okužbe. Opozorila je tudi na kadrovsko podhranjenost v zdravstvu, tako med medicinskimi sestrami kot med zdravniki. "V državah, kjer je bila smrtnost visoka, oskrba zaradi tega ni bila optimalna," je povedala.

Najpomembneje je, da se navadimo na nov način življenja

Skozi tiskovno konferenco je infektologinja večkrat poudarila, da je najpomembnejša naša lastna zavest o novem načinu življenja, na primer to, da vemo, da ko gremo na kavo s prijateljem, sicer snamemo masko, ampak se potem usedemo meter in pol narazen. Prav tako je treba upoštevati druge zaščitne ukrepe, na katere opozarjajo že ves čas trajanja epidemije, recimo razkuževanje rok in higieno kašlja. Ne smemo pozabiti, da razkuževanje oziroma mehansko čiščenje večstanovanjskih stavb še vedno velja. 

Vsako druženje pomeni, da se možnost prenosa okužba poveča, je opozorila Beovićeva, zato je tvegano tudi odpiranje šol in ponovno vzpostavljanje javnega prometa. "Kitajske študije so pokazale, da en potnik, ki je komaj bolan, lahko praktično okuži cel avtobus. Navodila, kako bo javni promet potekal, je treba zelo natančno pripraviti," je poudarila Beovićeva, ki pa je dejala, da moramo zaradi sproščanja drugih dejavnosti sprostiti tudi javni promet, saj brez tega ne moremo funkcionirati. 

Glede šol je dejala, da so po sedaj znanih podatkih okužbe pri otrocih sorazmerno blage, prav tako pa otroci niso osnovno 'žarišče', s katerega bi se bolezen razširila na preostanek populacije. Ob tem je še vseeno opozorila, da se razredi ne smejo preveč družiti med sabo, saj se tako okužbo lažje omeji na en razred, tisti, v katerem potencialno izbruhne. Nošenje zaščitnih mask se pričakuje predvsem od starejših otrok, ponekod v tujini je recimo meja 12 let. Dodala je, da bodo podrobno spremljali dogajanje v Veliki Britaniji, od koder prihajajo opozorila, da pri nekaterih otrocih bolezen poteka težje, čeprav je možno, da gre za sočasnost, torej pridružene bolezni. 

Opozorila je, da so domovi starejših še vedno največje žarišče virusa, a se bodo ukrepi sprostili tudi tam, saj bodo ponovno dovoljeni obiski, a le ob predhodni najavi po telefonu ali elektronski pošti in strogem upoštevanju zaščitnih ukrepov. 

Sicer pa pripravljajo tudi sprostitve zobozdravstvene dejavnosti, ki se sedaj izvaja samo za nujne primere. Navodila trenutno še strokovno usklajujejo, a po besedah Beovićeve pričakujejo, da bo zobozdravstvena dejavnost v zelo kratkem času začela znova delovati, a z več zaščite in počasnejšim tempom delom. Pri zobozdravstvenih posegih se namreč tvori aerosol, ki je zelo učinkovit način prenosa virusa, je opomnila.

Na konec epidemije ne moremo računati še kakšno leto, je povedala Beovićeva ob vprašanju, če gre le za etapno zmago ali za konec. V vsakem primeru smo v veliki meri odvisni od razvoja in dostopnosti cepiva.