Bi lahko omikron predstavljal konec koronavirusa? 'Ta scenarij nas navdaja z optimizmom'

Samo cepljenje ne bo zaustavilo naraščanja okužb z različico omikron novega koronavirusa, nujni so odločni ukrepi, opozarja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Kako zelo nalezljiv je omikron, najnovejša različica koronavirusa? Nas zaradi novih potrjenih primerov v Sloveniji čakajo tudi novi ukrepi?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je medtem že zaznal, da je deset oseb, okuženih z omikronom, okužbe že preneslo na druge. Koliko, še ni znano, saj vseh visokotveganih stikov še niso identificirali. Bi morala ukrepe zaostrovati tudi Slovenija? "Toje odločitev vlade in posvetovalne skupine za covid-19. Sam menim, da je dobro spremljati, kaj delajo druge države," v oddaji 24UR ZVEČER odgovarja Borut Štrukelj, ki poudarja, da Slovenija nima tako strogih ukrepov in smo tudi v preteklosti sledili stopinjam ostalih držav.

Vendar pa poudarja, da ukrepi, ki jih nekatere države sprejemajo zdaj, temeljijo na tem, da ne vedo, kaj bo nova različica prinesla. "Gre za tisto osnovno preventivo, ki smo jo mogoče zamudili pri prvem valu," pravi.

Priznava, da jih je nova različica, kar se tiče genetske slike, presenetila. "Različice alfa, beta, delta in druge so izhajale iz osnovnega wuhanskega tipa virusa. Pri omikronu pa ni tako. Omikron ima popolnoma drugačne mutacije in kaže na to, da je bil prisoten že vsaj marca letos, morda tudi že prej," razlaga.

Ob tem jih je presenetilo predvsem zaporedje mutacij: "Na proteinu S, ki se prime na našo celico, je kar 30 mutacij, a še bolj kot to, nas je presenetilo dejstvo, da je različica ubrala popolnoma svojo pot. Vsi ostali sevi so si namreč praktično sledili, omikron pa je bil prisoten že veliko prej, kot so ga zaznali," pojasnjuje Štrukelj.

'Vsako cepljenje je boljše kot nič'

Ob tem profesor poudarja, da o novi različici še ni znanega dovolj, da bi lahko z gotovostjo trdili, kako bo potekala bolezen. Bolnikov z omikronom je namreč zaenkrat še precej malo.

Reprodukcijski dejavniki se pri delti gibljejo med številom tri in šest, tako infektivnega seva, kot je omikron, pa še ni bilo, pravi Štrukelj, a ob tem dodaja, da pa morda vseeno ni tako močan patogen: "Mogoče ne bo povzročil tako veliko število hujših zapletov." Ob tem poudarja, da tega še ne moremo vedeti. "Za zdaj se kažejo milejši simptomi, kot so utrujenost, nekoliko povišana temperatura, rahla zmedenost, a to je le začetek. Upamo pa, da bo tako tudi ostalo."

 Omikron so do danes odkrili v 77 različnih državah, a Štrukelj meni, da je sev prisoten tudi že v drugih. Predvideva tudi, da se bo novi sev, ki je prišel iz Južne Afrike, razširil po vsem svetu. 

Izpostavlja tudi velik pomen cepljenja: "Vsako cepljenje je boljše kot nič. Vsako protitelo, ki ga naredi naš organizem, je boljše kot nič." Ob tem poziva k cepljenju s poživitvenim odmerkom in dodaja, da tudi prebolelost nekaj pomeni. "S kombinacijo prebolelosti in cepljenja bomo zelo verjetno uspeli preiti ta morda končni sev," pravi.

Ter še da gre tu za več podobnosti tudi s špansko gripo. "Pri španski gripi smo imeli tri vale, nato pa je virus tako močno mutiral, da je naposled izzvenel. Upamo, da se bo to zgodilo tudi z omikronom," pravi. Da je posebej zaskrbljujoča prav mutacija 501, ki pa bi se lahko izkazala tudi za mutacijo, ki rešuje. "Ta pozitiven scenarij nas navdaja z optimizmom," še zaključi Štrukelj.