Beovićeva: Najprej bi odpirali šole, manj tvegane dejavnosti, javni promet … 

O tem – pa tudi o novem preboju na področju cepiva - sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila vodja vladne svetovalne skupine Bojana Beović in infektolog Andrej Trampuž, ki deluje v Berlinu. 

O podaljšanju epidemije še za 30 dni je Beovićeva dejala, da je to zgolj časovni in pravni okvir, znotraj katerega se nato lahko sprejemajo ali sproščajo ukrepi. "V vsakem primeru se smiselnost vsakega ukrepa preveri vsak teden znova, skrbno se spremlja stanje. Zagotovo si pa vsi želimo, da bi se do določene mere odprle šole in vrtci," pravi strokovnjakinja. 

Pa jo skrbi vse več zasebnih zabav? "Eno so ukrepi, ki jih predpiše država in drugo je, kar lahko naredimo državljani. Ne morem razumeti, zakaj se ljudje pritožujejo nad situacijo v državi, nad zaprtimi šolami, nad problemi, s katerimi se soočajo podjetja, po drugi strani pa organizirajo zabave, kjer prihaja do prenosa okužbe." Več kot bomo storili, da bo manj prenosov okužbe, prej bo mogoče odpiranje in normalno življenje, je še poudarila. 

Da bi čez 14 dni lahko le začeli sproščati ukrepe, bi morali po besedah Beovićeve bistveno znižati krivuljo, bistveno zmanjšati prenos. Če se zdaj okužba iz ene osebe povprečno prenese še na eno osebo, je cilj, da se to zniža na 1:0,7. "Mislim, da bi bilo smiselno, da se vsi, ki imamo težave zaradi bolezni, ki ne moremo do zdravnika, ker je prizadeto zdravstvo, ali je prizadet osebni dohodek, obrnemo na znance, ki še vedno vzdržujejo epidemijo s prirejanjem zabav in vzdrževanjem stikov. Treba se je nekako v družbi dogovoriti, kako si bomo pomagali, ne škodili."

Kaj pa bi sproščali najprej? "Prav gotovo bi začeli pri šolah zaradi prizadetosti otrok, ki nimajo običajnega življenja, sledile bi dejavnosti, ki so manj tvegane, podobno, kot se je to dogajalo spomladi." Torej tudi javni promet in različne dejavnosti – seveda na varen način.  

Trampuž pa je glede cepiva Moderne, ki naj bi bilo 95-odstotno učinkovito, dejal, da je to odlična novica, saj lahko le cepljenje ustavi širjenje pandemije. "Pričakujemo že konec leta cepivi, tako da bi lahko do poletja precepili polovico prebivalstva, s čimer bi lahko ustavili epidemijo." Po njegovem lahko vrnitev v normalnost pričakujemo šele v drugi polovici prihodnjega leta. 

Glede tega, da se po eni od anket 57-odstotkov Slovencev ne bi cepilo pa je Beovićeva dejala, da bi, če držijo res dobri podatki o učinkovitosti cepiva, zadoščala že okoli 50-odstotna precepljenost, da se prekine veriga okužb. "Cepivo s takšno učinkovitostjo namreč dobro ščiti vsakega posameznika in kolektivna imunost ni tako zelo pomembna. Seveda pa cepivo ni 100-odstotno in več ljudi, kot se cepi, bolje je," je dejala.

Trampuž sicer meni, da obvezno cepljenje ni rešitev in da se bodo tudi številni skeptiki na koncu z veseljem cepili. Čeprav luč na koncu tunela je, pa tudi Trampuž meni, da bodo ukrepi še nekaj časa ostali, tudi čez novoletne praznike. "Najbolje je, da si zdaj rečemo, da bomo vse to nadoknadili poleti," še pravi.