Sprva zgodbe o uspehu. Zaradi porasta okužb zdaj zaostrujejo ukrepe

Še pred nekaj tedni je Singapur veljal za eno najuspešnejših držav pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Ob začetku izbruha je število okuženih tudi tu hitro naraščalo, a so oblasti s hitrim ukrepanjem uspele nadaljnje širjenje zajeziti. To so uspeli doseči brez strogih omejevalnih ukrepov in brez zaprtja gospodarstva. Singapur je sicer na primer prepovedal večja javna zborovanja in vstop tujcem v državo, a restavracije in šole so ostale odprte. Kot dober zgled jih je izpostavila celo Svetovna zdravstvena organizacija.

A v začetku aprila se je singapurska zgodba o uspehu začela spreminjati. Številni okuženi so se namreč 'skrivali' v prenatrpanih domovih za delavce migrante, ki večinoma prihajajo iz južnoazijskih držav. V Singapurju sicer dela kar 1,4 milijona tujih delavcev, od tega jih okoli 200.000 živi v domovih. Nekdanji singapurski diplomat Tommy Koh je tako zapisal: "Domovi so bili kot časovna bomba, ki samo čaka, da jo raznese. Način, kako Singapur ravna s tujimi delavci, spada v države tretjega sveta." Domovi naj bi bili namreč slabo vzdrževani, vladale naj bi izjemno slabe higienske razmere. 

Od takrat so oblasti potrdile več tisoč novih primerov okužbe, samo v zadnjih štirih dneh novih 3000. Kar 80 odstotkov vseh primerov v Singapurju je povezanih s tujimi delavci v domovih. Kljub porastu števila okuženih pa še vedno beležijo nizko stopnjo smrtnosti. 

Singapur je bil tako prisiljen sprejeti ostrejše ukrepe. Zaprli so šole, trgovine (razen tistih za nujno oskrbo) in podjetja, z izjemo nujnih sektorjev gospodarstva. Uvedli so tudi delno karanteno, ki bo veljala do 4. maja, poroča Business Insider. Oblasti so zaprle tudi številne domove za tuje delavce, prav tako izvajajo obsežna testiranja prebivalstva. 

A ne zgolj Singapur, tudi druge azijske države, ki so se z epidemijo sprva uspešno spopadale, v zadnjih tednih opažajo porast primerov okužbe. Hongkong in Tajvan sta prav tako sprva uspela zajeziti širjenje virusa brez obsežnega zapiranja gospodarstva. Te države so se pretežno zanašale na obsežna testiranja prebivalstva, sledenje osebam, ki so prišle v stik z okuženimi, ter na omejitve potovanj. Sprejele so torej določene ukrepe, še zdaleč pa niso sprejemale strogih izolacijskih ukrepov, kot na primer večina evropskih držav. 

A zaradi naraščanja števila primerov so tudi hongkonške oblasti konec marca morale sprejeti ostrejše ukrepe družbene izolacije, zaprle so bare, kinematografe. Porast okužb v Hongkongu lahko pripišemo vrnitvi ljudi iz Evrope, ZDA. Hongkong je tako zaprl tudi svoje meje za vse, ki nimajo stalnega prebivališča v Hongkongu. Izjema so osebe, ki prihajajo s celinske Kitajske in Tajvana. Tudi Tajvan večino novih okužb pripisuje uvoženim primerov, tudi tu so morali zaostriti omejitve potovanj. 

Gabriel Leung, epidemiolog s hongkonške univerze, je za New York Times v začetku aprila strategijo hongkonških oblasti opisal kot "zatiranje in razveljavitev" – uveljavljanje ukrepov ob porastu okužb in njihova omilitev ob padcu števila primerov. "Morali se bomo pripraviti na več krogov 'zatiranje in razveljavitev' politike – ciklov, v katerih so omejitve uveljavljene in odpravljene, nato pa znova sprejete in odpravljene. Gre za način, da se pandemijo drži pod nadzorom s sprejemljivimi gospodarskimi in družbenimi posledicami." 

Družbeno distanciranje, občasno zaostrovanje ukrepov ob porastu števila okužb in njihova omilitev ob padcu – to bi lahko postala nova stalnica, vsaj do razvoja učinkovitega cepiva ali zdravila, piše Vox.

"Ustrezen odziv na epidemijo je dinamični proces, ki zahteva prilagoditve," je za Vox dejal Keiji Fukuda s hongkonške univerze. "Čeprav se želimo vrniti nazaj v normalno življenje čim prej, je realistično gledano najboljši pristop za države, da uveljavijo dinamični proces spremljanja in prilagajanja, vse dokler nimamo na voljo cepiva."