Avstrija s podrobnostmi glede obveznega cepljenja in denarnih kazni

Iz obveznega cepljenja bodo izvzete le nosečnice in tisti, ki se ne morejo cepiti iz zdravstvenih razlogov. Vsi ostali pa bodo morali po prehodnem obdobju, ki se bo končalo sredi marca, plačati kazen v višini od 600 do 3600 evrov. Kancler Karl Nehammer je poudaril, da so ukrep sprejeli za "skupno dobro", saj "nismo posamezniki, ki živimo ločeno drug od drugega, temveč smo skupnost".

Obvezno cepljenje bodo uvajali v treh fazah. V začetku februarja bo vsako gospodinjstvo prejelo pisno obvestilo o ukrepu. Ta začetna faza bo trajala do 14. marca in šele potem bodo sprožili nadzor izpolnjevanja obveznosti, med drugim tudi v cestnem prometu. Necepljeni bodo morali od takrat naprej računati na kazen, ki bo v hitrem postopku znašala 600 evrov, v rednem postopku pa do 3600 evrov.

Če bodo epidemiološke razmere to zahtevale, se lahko uveljavi tudi tretja faza, ko bo z odlokom zvezne vlade določen časovni rok za cepljenje in nato z odobritvijo parlamenta uvedene tudi avtomatske kazni za necepljene po vsej državi. "Cepljenje ščiti. Ščiti nas in ščiti tudi naše soljudi," je dejal minister za zdravje, Wolfgang Mückstein.

Obvezno cepljenje bodo za zdaj uvedli za starejše od 18 let, in ne že od 14 let, kot so sprva razmišljali. Skupno gre za 7,4 milijona ljudi oziroma 83 odstotkov prebivalstva.

Parlament bo o omenjenem predlogu zakona odločal v četrtek. Pred tem ga bo v ponedeljek obravnaval parlamentarni odbor za zdravstvo. Za sprejetje zakona je potrebna navadna večina v parlamentu, ki jo imajo vladni ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni tako v spodnjem kot v zgornjem domu parlamenta. Vlada si prizadeva tudi za pridobitev podpore opozicijskih socialdemokratov (SPÖ) in stranke Neos, medtem ko svobodnjaki (FPÖ) odločno zavračajo obvezno cepljenje.

Z omenjenim zakonom bo Avstrija kot prva država Evropske unije uvedla obvezno cepljenje proti covidu-19. Tisti, ki so preboleli to bolezen, bodo med izjeme od cepljenja sodili le 180 dni. "Ne gre za boj cepljenih proti necepljenim," je ob tem dejal Nehammer. Po njegovih besedah gre v prvi vrsti za to, da bo lahko celotna družba znova svobodno zaživela.

V državi so sicer v zadnjih 24 urah po podatkih zdravstvenega in notranjega ministrstva zabeležili 15.419 novih okužb z novim koronavirusom. To je doslej najvišje število zabeleženih okužb na nedeljo, medtem ko je bil dnevni rekord dosežen v sredo s 17.006 primeri. V avstrijskih bolnišnicah je 883 bolnikov s covidom-19, od tega 212 na intenzivni terapiji, umrlo je pet ljudi.

Od začetka epidemije so v Avstriji našteli 1,4 milijona potrjenih primerov covida-19, 13.920 ljudi s to boleznijo je umrlo.

V okviru pobude Covax razdelili že milijardo doz cepiva. 'Gre za pomemben mejnik'

Globalna pobuda za pravično razdelitev cepiva Covax je doslej razdelila že milijardo odmerkov cepiva proti covidu-19, so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Prvo cepivo so v okviru te pobude razdelili pred manj kot letom dni, doslej pa ga je prejelo 144 držav in ozemelj po vsem svetu.

Milijardno dozo je vsebovala pošiljka 1,1 milijona odmerkov cepiva proti covidu-19, ki so jo v soboto poslali v Ruando. "Gre za pomemben mejnik v najobsežnejšem in najhitrejšem globalnem uvajanju cepiva v zgodovini," je na spletu zapisal izvršni direktor globalnega zavezništva za cepiva (Gavi) Seth Berkley.

Kot je dodal, delo še ni končano. "Ne moremo si privoščiti, da bi omikron in povečano povpraševanje po poživitvenih odmerkih uničila napredek, ki smo ga dosegli," je navedel in dodal, da lahko, "če bo svet s skupnimi močmi zagotovil, da bodo odrasli v revnejših državah zaščiteni v takšnem deležu kot v bogatejših državah, v prihodnjem letu preprečimo od 940.000 do 1,27 milijona smrti".

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Covaxu, je bilo do četrtka med 194 državami članicami WHO 36 takšnih, v katerih je proti covidu-19 cepljenih manj kot deset odstotkov prebivalstva, in 88 takšnih, v katerih je cepljenih manj kot 40 odstotkov.

Prizadevanja Covaxa so bila po njihovih navedbah otežena zaradi kopičenja zalog v bogatejših državah in večjih izbruhov bolezni, ki so vodili do zapiranja meja. Nepripravljenost farmacevtskih podjetij na izmenjavo licenc, tehnologije in znanja pa je privedlo do tega, da proizvodne zmogljivosti niso bile docela izkoriščene.

"Zdaj, ko se pripravljajo posodobljena cepiva, je čas, da vsi državljani zahtevajo, da si vlade in farmacevtska podjetja delijo zdravstvena sredstva po vsem svetu ter ustavijo valove smrti in uničenja te pandemije, omejijo nove različice in spodbudijo svetovno gospodarsko okrevanje," so še zapisali v Covaxu.