Varnostni odbor Evropske agencije za zdravila (Ema) je danes začel preučevati obstoječe podatke o varnosti cepiva AstraZenece. V preiskavi sodelujejo strokovnjaki iz vseh članic EU in proizvajalec. Direktorica Eme Emer Cooke je na novinarski konferenci pojasnila, da je zanimanje za preučitev varnosti omenjenega cepiva izjemno veliko. Odbor bo po njenih besedah pregledal podatke kliničnih študij in posamezne individualne primere pojava krvnih strdkov, ki so jih sporočile države. Izsledke bodo sporočili v četrtek popoldne in predstavili morebitne nadaljnje ukrepe.
"Takšne razmere niso nepričakovane. Pri cepljenju več milijonov ljudi je mogoče pričakovati, da pride tudi do takšnih stranskih učinkov. Naša naloga pa je ugotoviti, ali gre pri tem za naključje ali resnični stranski učinek cepiva," je pojasnila.
Do 10. marca so prejeli 30 prijav krvnih strdkov, ki so sovpadali s cepljenjem, cepivo pa je v EU prejelo pet milijonov ljudi.
Direktorica Eme dodaja, da so o krvnih strdkih poročali pri zelo majhnem številu cepljenih posameznikov, odstotek pa ni večji od pogostosti krvnih strdkov med splošno populacijo v EU.
"Brez dejstev ne moremo priti do zaključka. Dejstva bomo zbrali s pomočjo temeljite znanstvene analize," je zatrdila Cooke. Trenutno sicer ni indikacij, da je cepivo povzročitelj krvnih strdkov, korist cepljenja pa po mnenju Eme še vedno pretehta vsa morebitna tveganja. Dodala je tudi, da preučujejo še ostala cepiva, ki so odobrena v EU.
Na vprašanje, ali bi lahko odločitev držav, da ustavijo cepljenje, zmanjšala zaupanje v cepivo AstraZenece, je Cooke odgovorila, da je zaupanje v varnost cepiva najpomembnejše in da so znanstvene analize najboljši način, da se to ohrani.
Krvni strdek (tromb) v žilah nastane, kadar pride do motnje procesa strjevanja krvi. Strdek ovira ali povsem preprečuje pretok krvi po žilah. Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo med arterijsko in vensko trombozo. Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi. Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeči način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet.
Več evropskih držav začasno prekinilo cepljenje
Luksemburg, Ciper, Latvija in Švedska so danes sporočile, da so zaustavili cepljenje s cepivom AstraZenece. Poudarjajo, da gre za preventivno odločitev. Latvijske oblasti, ki cepljenje zaustavljajo za 14 dni, so ob tem sporočile, da njihova odločitev temelji na informacijah iz posameznih evropskih držav o nastajanju krvnih strdkov po cepljenju. Da do analize Eme iz previdnosti ustavljajo cepljenje s tem cepivom, so v ponedeljek zvečer sporočili tudi iz Luksemburga.
Ciper pa je ob tem napovedal nakup 50.000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V, a bo z nakupom počakal do odobritve tega cepiva v EU.
Pred tem je v zadnjem tednu cepljenje zaustavilo že 11 drugih evropskih držav, med njimi Nemčija, Francija, Španija in Italija. Nekatere druge države, kot je Avstrija, pa so zaustavile cepljenje z eno serijo odmerkov.
Cepljenje je včeraj začasno prekinila tudi Slovenija, nadaljevali ga bomo, ko bo Evropska agencija za zdravila podala odločitev o varnosti cepiva in njegovi nadaljnji uporabi, je pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar. Kot je dejal, je svetovalna skupina sicer ugotovila, da ni utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja, kljub temu pa je iz previdnosti predlagala začasno zaustavitev do končne odločitve Eme.
Za preventivno prekinitev cepljenja s cepivom, ki ga je AstraZeneca razvila skupaj z oxfordsko univerzo, so se države odločile zaradi skrbi o morebitni povezavi med krvnimi strdki in drugimi stranskimi učinki. Dokazov, da cepivo AstraZenece povzroča krvne strdke sicer ni, kar je na včerajšnji vladni novinarski konferenci poudarila tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar.
Da dokazov o povečanjem tveganju za nastanek krvnih strdkov po njihovem cepilu ni, vseskozi zatrjujejo v AstraZeneci. V EU in Združenem kraljestvu je bilo med cepljenimi zaznanih 15 primerov venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije, kar da je manj od pričakovanj med splošno populacijo. Cepljenih je bilo več kot 17 milijonov ljudi.
Na drugi strani so Belgija, Poljska, Ukrajina in Češka potrdile, da bodo še naprej nadaljevale cepljenje z AstraZeneco. Cepljenje ne nameravajo zaustaviti niti v Avstraliji, kjer je vodja zdravstvene agencije Paul Kelly po poročanju Gurdiana dejal, da dokazov, da cepivo povzroča krvne strdke, ni. Cepljenje pa se bo tako nadaljevalo po načrtu. Na Tajskem pa se je premier Prayuth Chan-ocha kot prvi v državi javno cepil z AstraZeneco.
Odločitev Italije, Nemčije in Francije, da začasno zaustavijo cepljenje z AstraZeneco je v intervjuju za italijanske medije kritiziral vodja italijanske agencije za zdravila Aifa Nicola Magrini. Cepivo je označil za varno. Dodal je, da so v Italiji po cepljenju zabeležili štiri resne primere stranskih učinkov.
O varnosti cepiva bodo tako danes razpravljali tudi strokovnjaki WHO. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek sporočil, da so tovrstne ocene rutinska praksa in da za zdaj še niso vzpostavili nobene povezave med krvnimi strdki in cepivom AstraZenece.
Tiskovni predstavnik Christian Lindmeier pa je dejal, da bodo po preučitvi vseh podatkov obvestili javnost, če bo prišlo do spremembe priporočil WHO.
V Avstriji doslej brez smrtnega primera v povezavi s cepljenjem proti covidu-19
V Avstriji doslej niso zabeležili smrtnega primera, ki bi ga povezali s cepljenjem proti covidu-19, je razvidno iz tedenskega poročila avstrijskega urada za varnost v zdravstvu (BASG). Potem ko je več držav prekinilo cepljenje z AstraZeneco, je danes avstrijski zdravstveni minister Rudolf Anschober zagotovil, da se ne bodo pridružili temu seznamu.
V Avstriji je doslej umrlo 48 ljudi, ki so bili nedavno cepljeni proti covidu-19, od tega je 46 ljudi prejelo cepivo Pfizerja, po eden pa Moderne in AstraZenece. Pri osmih primerih še preučujejo točne razloge, pri večini drugih pa so bili bodisi cepljeni med inkubacijsko dobo po okužbi s sars-cov-2, ki je bila nato vzrok smrti, ali pa so imeli predhodna huda obolenja, ki so bila najverjetneje vzrok smrti.
Glede stranskih učinkov v poročilu izpostavljajo, da je moralo 112 cepljenih oseb na zdravljenje v bolnišnico, od tega je 66 oseb prejelo cepivo Pfizerja, 41 cepivo AstraZenece in pet cepivo Moderne. Vsi so že ozdravljeni. Do priprave poročila je bilo elektronsko vnesenih več kot 981.000 cepljenj.
Ministri EU za zdravje o spoprijemanju s covidom
O zapletih s cepivom AstraZeneca bodo danes virtualno razpravljali tudi zdravstveni ministri EU, dotaknili pa se bodo tudi težav s proizvodnimi zmogljivostmi, bojazni pred zaostrovanjem epidemioloških razmer zaradi novih različic virusa in vprašanja cepilnih potrdil.
V razpravi o covidu-19 se bosta ministrom pridružila direktorja Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Eme, ki bosta članicam predstavila položaj, tudi glede postopkov avtorizacije novih cepiv.
Ministri, med njimi slovenski minister Poklukar, bodo obravnavali tudi nov evropski načrt za boj proti raku ter sveženj predlogov v okviru vzpostavljanja evropske zdravstvene unije, ki bo tudi v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU.
KOMENTARJI (419)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.