Ema sklicuje strokovno skupino, ki bo preučila primere krvnih strdkov po cepljenju

Skupina ad hoc, v kateri bodo zdravstveni strokovnjaki in dva predstavnika javnosti, bo med drugim preučila vidike možnih osnovnih dejavnikov tveganja in bo "prispevala k oceni", ugotovitve pa bodo vključene v posodobljeno poročilo o cepivu AstraZeneca, ki ga bo Emin odbor za varnost objavil med 6. in 9. aprilom.

V skupini bodo sodelovali zunanji strokovnjaki za hematologijo (trombozo in hemostazo), kardiovaskularno medicino, nalezljive bolezni, virologijo, nevrologijo, imunologijo in epidemiologijo ter odboru predstavili svoje poglede na vidike, kot so možni osnovni dejavniki tveganja in vsi dodatni podatki, potrebni za boljše razumevanje "opaženih dogodkov in potencialnega tveganja", je sporočila Ema.

Emin odbor za varnost je prejšnji teden zaključil predhodni pregled primerov krvnih strdkov, vključno z zelo redkimi in nenavadnimi primeri krvnih strdkov, kot je majhno število trombocitov, pri ljudeh, cepljenih s cepivom AstraZenece.

Regulator s sedežem v Amsterdamu je prejšnji teden na podlagi te ocene sporočil, da je cepivo "varno in učinkovito" ter ni povezano s splošnim povečanjem tveganja za krvne strdke, koristi cepiva pa da so večje od tveganja neželenih učinkov. Vendar pa povezave med cepivom ter redkimi in neobičajnimi, a zelo resnimi motnjami strjevanja krvi ni mogoče povsem izključiti, je sporočila Ema, ki nadaljuje s preiskavami.

Spomnimo, da so številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, preventivno prekinile cepljenje z AstraZeneco, zaradi skrbi o morebitni povezavi med krvnimi strdki in drugimi stranskimi učinki. Kot prva je cepljenje z eno serijo prekinila Avstrija po smrti in hudem obolenju medicinskih sester, ki sta bili pred tem cepljeni z AstraZeneco. Stroka je sicer zatrjevala, da dokazov o povezavi med krvnimi strdki in cepljenjem ni. Nemški znanstveniki pa je kasneje odkrila povezavo med cepljenjem in krvnimi strdki, a šlo naj bi za izjemno redke primere.

Po odločitvi Eme, da je cepivo varno in učinkovito, je večina evropskih držav nadaljevala s cepljenjem. Z AstraZeneco se je javno cepil tudi slovenski politični vrh. 

Danska še za tri tedne podaljšala ustavitev cepljenja z AstraZeneco

Nasprotno pa je Danska danes za še tri tedne podaljšala začasno ustavitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom podjetja AstraZeneca. Kot so pojasnili, zaenkrat namreč še niso uspeli izključiti povezave med tem cepivom in nastankom krvnih strdkov. 

Danska je bila 11. marca prva država, ki je po poročilih o več primerih nastanka krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece prekinila cepljenje s tem cepivom. 

Danska in nekatere druge skandinavske države so se tudi po zeleni luči Eme glede varnosti AstraZenece odločile, da s cepljenjem še ne bodo nadaljevale, saj da potrebujejo več časa za analizo tega, ali je cepivo povezano s tveganjem za hude krvne strdke.

Po besedah vodje danske agencije za javno zdravje Sorena Brostroma morajo na Danskem ustavitev cepljenja zdaj podaljšati še za tri tedne do 18. aprila, saj so po pogovorih z domačimi strokovnjaki ugotovili, da pomisleki glede krvnih strdkov ostajajo. Kot je še pojasnil, jih najbolj skrbi kombinacija krvnih strdkov, krvavitev in nizkega krvnega tlaka, ki je bila resda redka, a v nekaterih primerih usodna.

AstraZeneca po opozorilih iz ZDA učinkovitost svojega cepiva znižala na 76 odstotkov

Britansko-švedsko farmacevtsko podjetje je medtem v sredo z 79 na 76 odstotkov znižalo učinkovitost svojega cepiva proti covidu-19, potem ko je ameriški regulator opozoril, da je morda vključila zastarele podatke v dokumentaciji, ki jo je posredovala med kliničnim testiranjem cepiva.

AstraZeneca je v ponedeljek sporočila, da je tretja faza kliničnih preizkusov njenega cepiva proti covidu-19 v ZDA, Peruju in Čilu pokazala, da je bilo njeno cepivo 79-odstotno učinkovito pri preprečevanju simptomatičnega covida-19 pri splošni populaciji in 100-odstotno učinkovito pri preprečevanju težjega poteka bolezni in hospitalizacij.

Ameriški nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni je nato izrazil zaskrbljenost, da je AstraZeneca morda vključila zastarele informacije s tega testiranja, ki bi lahko ponudile nepopoln vpogled v podatke o učinkovitosti. Podjetje so pozvali, naj sodeluje z nadzornim odborom pri pregledu podatkov o učinkovitosti in čim prej objavi najnatančnejše in najnovejše podatke o učinkovitosti.

AstraZeneca je v sredo to storila in sporočila, da revidirani podatki kažejo, da je cepivo 76-odstotno učinkovito pri preprečevanju simptomatičnega covida-19 pri splošni populaciji. Pri starejših od 65 let pa je 85-odstotno učinkovito pri preprečevanju obolelosti. Še vedno je 100-odstotno učinkovito pri preprečevanju težjega poteka bolezni in hospitalizacij.

Novi podatki temeljilo na 190 ljudeh, ki so zboleli med 32.449 udeleženci kliničnega preizkusa v ZDA, Peruju in Čilu, od katerih sta bili dve tretjini cepljeni, ena tretjina pa je prejela placebo. Prejšnji podatki so temeljili na 141 primerih. Iz podjetja so sporočili, da morajo preučiti še 14 dodatnih ali verjetnih primerov obolelosti s covidom-19. Ti bodo na večjo ali manjšo učinkovitost cepiva vplivali glede na to, ali so se pojavili v cepljeni skupini udeležencev, ali tisti, ki je prejela placebo. V skupini, ki je prejela placebo, je bilo sicer osem primerov težje oblike covida-19.

Britanski minister: Za razliko od EU imamo z AstraZeneco pogodbo o ekskluzivnosti

Britanski minister za zdravje Matt Hancock je danes komentiral spor glede zamud pri dobavi cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca v EU. Kot je dejal, si je Velika Britanija za razliko od unije z AstraZeneco izpogajala pogodbo o "ekskluzivnosti". Minister zato verjame, da je pravo na britanski strani. 

Kot je pojasnil v pogovoru za časnik Financial Times, je britanski dogovor z AstraZeneco "ekskluziven", medtem ko pogodba EU temelji zgolj na načelu prizadevanja po najboljših močeh. Britanska pogodba je zato po njegovem močnejša oziroma ima prednost, to pa pomeni, da je v omenjenem sporu, tako Hancock, zakon na britanski strani.

"Naša pogodba prekaša njihovo. Temu pravimo pogodbeno pravo - to je zelo enostavno," je dejal in ocenil, da unija v skladu s pogodbami ne bi smela skušati blokirati izvoza cepiva iz podjetja AstraZenece na Nizozemskem v Veliko Britanijo. Kot je sicer dodal, si obe strani prizadevata poiskati za vse sprejemljivo rešitev.

Švedsko podjetje, ki je svoje cenovno ugodno cepivo proti covidu-19 razvilo v sodelovanju z oxfordsko univerzo, je v uniji tarča ostrih kritik, češ da z veliki zamudami pri dobavi cepiva krši sklenjeno pogodbo. Podjetje je tarča kritik tudi v ZDA. A po besedah Hancocka se je AstraZeneca zgolj "znašla v geopolitičnem položaju", kar pa je "težko za vsak posel".

Kljub manjši predvideni dobavi cepiva proti covidu-19 v aprilu in grožnji s prepovedjo izvoza AstraZenecinega cepiva iz EU Hancock sicer še naprej trdno verjame, da je na Otoku dovolj cepiva, da bodo vsi, ki so bili že cepljeni s prvim odmerkom, pravočasno prejeli tudi drugi odmerek.