Kot so nam sporočili z ministrstva za javno upravo, so do 10. septembra zaznali 72.770 uporabnikov z operacijskim sistemom Android, do 9. septembra pa 3.393 uporabnikov operacijskega sistema iOS. To pomeni, da si je približno 76.200 ljudi naložilo aplikacijo na svojo napravo. Če bi šteli po mobilnih napravah v Sloveniji, je teh približno 2,4 milijona, saj imajo ljudje pogosto več naprav. V tem primeru ima približno 3 odstotke naprav naloženo aplikacijo, a verjetno ljudje prostovoljne aplikacije ne nalagajo na telefone, ki jih ne uporabljajo, zato je bolj pravilna druga ocena.
V Sloveniji je približno 1.450.000 mobilnih uporabnikov, torej 1.450.000 Slovencev, ki redno uporabljajo telefon in dostopajo do spleta. V tem primeru je seveda odstotek višji, aplikacijo tako uporablja približno pet odstotkov ljudi.
Glede na to, da je prišlo do težav z aplikacijo na operacijskem sistemu iOS (Apple), je logično, da obstaja manj uporabnikov na tej platformi. A kljub temu je treba storiti še veliko, saj je razmerje med iOS in Android uporabnikih rahlo drugačno, kot je sprva mislilo ministrstvo in govorilo, da 85 odstotkov ljudi uporablja Android. Kot kažejo analize, je to razmerje rahlo drugačno in Android tako uporablja 68 odstotkov ljudi, iOS 31 odstotkov, ostali operacijski sistemi nanesejo manj kot en odstotek.
Koliko ljudi mora uporabljati aplikacijo, da je uspešna?
Aplikacija za preprečevanje širjenja koronavirusa na prenosnih telefonih je zelo učinkovita tudi, če jo bo naložilo manj kot 60 odstotkov uporabnikov, strokovnjake z Oxforda povzema spletna stran technologyreview.com. Vedno znova se je v javnosti namreč pojavljala trditev, da jo mora na svoje telefone naložiti vsaj 60 odstotkov uporabnikov.
Številko 60 odstotkov za učinkovitost so večkrat izpostavljale tudi strokovne zdravstvene organizacije v številnih državah. Osnova zanjo je aprilska študija univerze v Oxfordu, ker pa tega praga ni dosegla nobena od držav, so vse bolj glasne kritike o neučinkovitosti in nesmiselnosti uporabe.
Strokovnjaki, ki so delali študijo, zdaj poudarjajo, da gre za nesporazum oziroma napačno interpretacijo. Tudi mnogo manjši odstotek uporabe aplikacije namreč lahko znatno vpliva na zmanjšanje širjenja okužbe. "Pojavilo se je veliko napačnih poročil o učinkovitosti in uporabi aplikacije, ki navajajo, da aplikacija deluje le pri 60 odstotkih," pravi predstavnica oxfordske skupine Andrea Stewart. Kot dodaja, je aplikacija učinkovita pri vseh stopnjah uporabe, saj do neke mere upočasnjuje širjenje okužbe.
Strokovnjaki v študiji trdijo celo, da bi koronavirus lahko obvladali, če bi si aplikacijo naložilo 80 odstotkov uporabnikov mobilne telefonije, saj bi s tem dosegli 56 odstotkov vse populacije in vse druge intervencije bi bile nepotrebne. Manjše število uporabnikov pa ne bo ustavilo bolezni, a zaradi tega aplikacije niso neučinkovite, saj upočasnjujejo širjenje okužbe. Seveda pa so potem potrebni dodatni ukrepi, kot so testiranje širše množice, izogibanje stikom, zapiranje občinskih meja in drugo.
Aplikacija #Ostanizdrav
Aplikacija, ki temelji na nemški različici z imenom Corona-Warn-App, ne deluje na sistemu GPS in ne omogoča shranjevanja geolokacijskih podatkov. Ob srečanju z drugim uporabnikom aplikacije pametna telefona samodejno izmenjata naključno šifrirani kodi, ki sporočita le, da sta se dve osebi srečali, za koliko časa in kakšna je bila razdalja med njima. Identiteta uporabnikov ob tem ostane skrita, informacije pa se po 14 dneh izbrišejo.
V primeru, da uporabnik ugotovi, da je okužen, se sam odloči, ali bo to vnesel v aplikacijo ali ne. V primeru, da to stori, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) potrdi njegovo unikatno kodo, preostali uporabniki pa izvedo, da so bili v stiku z okuženo osebo.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.