Ali ob sproščanju ukrepov na področju turizma in gostinstva prehitro odpiramo penino?

Epidemiološki ukrepi se sproščajo, tudi na področju turizma in gostinstva. A Slovenci verjetno tokrat ne bodo reševali turistične sezone pri nas. Eden najvidnejših turističnih delavcev in poznavalec svetovnih trendov turizma Marjan Batagelj svari pred klavrno turistično sezono in napoveduje začetek turističnega kanibalizma. Zakaj in kakšen bo pokoronski turizem?

Zadnji rezultati v boju proti novemu koronavirusu so spodbudni. Batagelj medtem vseeno svari pred klavrno turistično sezono. Zakaj, in ali to pomeni, da prehitro odpiramo penino? "To je prvi korak v normalnost. Ampak druženje ob kavici, odpiranje teras, notranjosti restavracij vendarle predstavlja nek notranji turizem. Pravi turizem in tisto, kar Slovenija potrebuje, je pa globalni gost. Tukaj je pa toliko neznank, da bo ta šampanjec konec turistične sezone zelo grenak," meni predsednik uprave Postojnska jama.

Napovedujte tudi, da se bo s sproščanjem ukrepov na področju turizma in možnostjo prostega prehajanja meja začel turistični kanibalizem. Kaj bo prinesel? Batagelj pravi, da Evropa ni znala s tisočerimi uradniki niti pravilno obravnavati panoge turizma, pa tudi ne panoge letalstva. "In če nimamo evropske strategije, potem je logično, da bo marsikatera država, ki živi od turizma – Grčija, Italija, Španija – sprejemala neke ukrepe, ki ne bodo usklajeni z Evropsko unijo. To pomeni, da se bo vsak boril za svoj trg; niti ne toliko za svojega gosta, ker svoje goste bo vsaka država poskušala zadržati. Če tega Evropa ne ustavi, potem je mi v tem trenutku ne potrebujemo, saj ni znala predpisati niti ene verodostojne listine, s katero bi lahko evropski državljan potoval iz države v državo, v Evropi, kjer je prost pretok blaga, storitev in ljudi."

Kje pa je zdaj tukaj Slovenija? Kje naj bo ob tem napovedanem 'kanibalizmu', ob boju za tujega gosta? Sogovornik odgovarja, da je tukaj Slovenska turistična oranizacija (STO) tista prva, ki bi morala promovirati slovenski turizem, ki da je v tem trenutku drugačen. "Drugačen morda zaradi tega, ker mi nismo neka množična evropska turistična destinacija, pač pa smo gradili na butičnosti – se pravi tam, kjer je manj gostov, kjer se psihološko počutiš varnejšega. In mi smo, ne pozabimo, gradili slovensko strategijo na varnosti. To je bila tista teroristična varnost, tukaj imamo pa zdaj zdravstveno varnost. In nikoli v tem letu nisem slišal, da bi te okužbe prihajale iz turizma. Turistični delavci smo ukrepe torej spoštovali, zdaj pa potrebujemo samo prostor, da delujemo in pa čas."

Batagelj pravi, da se bodo turisti na začetku izogibali mestom, kjer je veliko ljudi. Zakaj in ali je to prednost za Slovenijo? Kolikšno vlogo pa bi pri tem imele boljše letalske povezave s Slovenijo? Nihče si po njegovih besedah v tem trenutku ne želi tja, kjer je razdalja med ljudmi manjša, kjer je veliko ljudi. Tudi v Postojnski jami so tako že ob prvem odpiranju denimo obiskovalce na vlakce posedli na vsak drugi sedež – ravno zaradi tega, da so se počutli varni. Letalske povezave pa so po njegovem mnenju druga napaka Evrope. "Letalski prevozniki pomenijo najprej prost pretok ljudi – tako med kontinenti kot znotraj kontinentov. In nacionalni prevozniki odigrajo tukaj zelo pomembno vlogo, v Sloveniji ga pa sploh nimamo. Katero destinacijo bomo v tem trenutku odpirali in iskali goste z nekega trga? Nemško, špansko, italijansko – katero – če ga nimamo. Torej smo odvisni od dobre volje in subvencije, tudi države, da te linije odpira."

V Postojnsko jamo so se nekoč valile trume tujih turistov, veliko je bilo Azijcev, ki so prihajali v Slovenijo, kar 93 odstotkov njihovih gostov je bilo iz tujine. Ali lahko že letos Slovenja računa na njih – na Korejce, Japonce, Kitajce? Batagelj odgovarja, da nikakor. "Poglejte, toliko ovir, kot je – od viznega sistema, do vstopa v EU. In Azijci niso prišli samo v Slovenijo, oni so imeli balkansko turo. Naj jim nekdo uredi te vizume – za celo balkansko turo, s tako različnimi pogoji posameznih držav, potem pa se tukaj meša še schengensko in neschengensko območje. Teh gostov, 'drobne vzorce', pri najboljši volji ne pričakujemo še najmanj do naslednje pomladi. Da pa ta turizem spravimo na tisto predkoronsko obdobje, pa mislim, da bo trajalo tudi tri ali štiri leta. Ni lepo o tem govoriti ..."

A zakaj je tako pesimističen? Predsednik uprave Postojnske jame pravi, da pri tem pozabljamo, da je tudi tisti, ki je cepljen, ali tisti, ki je prebolel covid-19, varen 'le' šest mesecev. To pomeni, da bo ves čas tukaj neko cepljenje. "Mi o tem virusu ne vemo ničesar, to je bolezen tisočerih obrazov, čeprav o njej beremo čisto vsak dan. In turist postaja malo zmeden, hoče tukaj nek mehurček. Tudi vsi ti Slovenci, ki so potovali na Maldive, v Dubaj, so bili v enem hotelu, resortu. Tam so jim zagotavljali varnost. Tudi vse, kar se je dogajalo čez prvomajske praznike – ko so šli v Istro, v nek luksuzni hotel, pa so jih prišli potem zdravstveni delavci testirat, da so se lahko vrnili v Slovenijo. To ni pravi obraz turizma, to so neki izhodi v sili."

Kakšen bo torej novi, pokoronski model turizma, ki bo primeren tudi za Slovenijo? "Zelo individualiziran – najprej boš moral kot država zagotavljati, da si varna destinacija, da je stopnja okuženosti zelo nizka. In potem, da imaš izredno visoke standarde in da v hotelu oziroma kjerkoli se giblješ, vsi ljudje to upoštevajo. Nemogoče je govoriti, da imamo nek standard, potem pa vsi, ki tukaj živimo, tega ne upoštevamo. Lahko nam včasih gre na živce, ampak stroko pa vendarle moramo poslušati," še poudarja.