735, 19, 45.000, 719 in 332. Vse to so vrednosti izmerjenih covidnih protiteles. "Število protiteles nam v prvi meri pove, ali smo preboleli okužbo ali smo bili mogoče cepljeni in ali se je naš imunski sistem odzval na takšen stimulus," zagotavlja dr. Tomaž Bratkovič z ljubljanske fakultete za farmacijo. Načini analiziranja prisotnosti protiteles so različni, zato je nemogoče določiti številko, ki bi veljala za dobro zaščito, dodaja: "Dejstvo je, da več kot jih imamo, bolj verjetno nas bodo zaščitila pred okužbo."
A imamo dve zaščiti, opozarja imunolog Alojz Ihan. Eno, ki varuje pred tem, da bi zboleli sami, in drugo, da bi virus širili naprej. "Pred lastno boleznijo nas v glavnem ščitijo t-limfociti, ki so bolj dolgo živeče celice, že po cepljenju lahko računamo na eno leto zaščite. Še dlje časa pa po prebolevanju bolezni. Pred tem, da okužbo prenesemo naprej, pa nas ščitijo protitelesa," pojasnjuje Ihan. A ta s časom upadajo, zato smo za okolico vedno bolj nevarni.
Zanašanje samo na prebolevnost tudi ni dolgotrajna zaščita, nadaljuje Ihan, ker je število protiteles nepredvidljivo in predvsem manjše. "Tistih, ki so preboleli hujšo obliko bolezni, naredijo približno toliko protiteles, kot če bi se cepili s cepivom AstraZenece," pojasnjuje Ihan.
Če novih mutacij virusa ne bi bilo, bi denimo zaščita s cepivom Moderna trajala celo leto, ob novih sevih pa bomo potrebovali tretji odmerek, ki spominske celice znova aktivira. "Zaradi tega po dveh ali treh dneh nastane zelo velika koncentracija protiteles," še razlaga imunolog. Celo višja kot po polnem cepljenju in takšna zaščita bi lahko, še zaključi Ihan, trajala tudi celotno sezono.
KOMENTARJI (696)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.