Ali izgubljamo bitko za svoje starše, dedke, babice?

Epidemija se hitro širi med oskrbovanci domov za starejše, ti pa so v vse večji stiski tudi zaradi omejitve stikov z zunanjim svetom, s svojimi dragimi. Nekateri svojcev niso videli že mesece. Je država res naredila dovolj za obvladovanje razmer v domovih?

"Že skoraj tri mesece nisem obiskal dementne mame," pred domom, v katerem je nastanjena, pripoveduje Zlatko Bernard. Še zadnja srečanja poleti so bila z razdalje. "Bilo mi je hudo, videla sva se prek mize," pove. Zdaj so edina bližina njene fotografije. "Nič ne moreš. Imaš svojca, pa ne moreš do njega," pravi Bernard, ki se boji, da se ga mama ne bo več spomnila.

V domovih za starejše po državi je okoli 19.000 oskrbovancev in več kot 12.000 zaposlenih. Do zdaj se jih je okužilo že več kot 5500, z aktivno okužbo jih je v tem trenutku več kot 2000, med zaposlenimi več kot 800.

V ozadju velike zdravstvene bitke, ki jo bijejo finančno podhranjeni in kadrovsko ter prostorsko okrnjeni domovi, pa se vse bolj poglablja socialna stiska, priznava direktor radovljiškega doma Alen Gril. "S polno mero odgovornosti obravnavamo zdravstveni vidik, vendar je napočil čas, ko bo treba začeti upoštevati tudi socialni vidik in v določenih pogojih omogočiti tudi stik stanovalcev s svojci," pravi.

V Domu dr. Janka Benedika Radovljica, v katerem biva 196 stanovalcev, so že potrebovali pomoč psihologa za varovance. Vsak po svoje pa se s strahovi in stiskami soočajo svojci. V prvem valu so v domovih izgubili 74 oskrbovancev, v drugem že okoli 600. V začetku oktobra pa je bil pristojni minister Janez Cigler Kralj še prepričan, da so razmere resne, a da niso dramatične. 

Le slaba dva meseca kasneje pa se z okužbami bori že več kot 85 odstotkov domov po državi.

Kdaj bodo odprli domove za ostarele? 

Biserka Marolt Meden iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit je v oddaji 24UR ZVEČER povedala, da je bilo poleti premalo storjenega za pripravo na drugi val, posledice pa so danes več kot očitne. "Ni bilo sprejetih kadrovskih normativov, ni bilo ustreznih zunanjih enot, izkazalo se je, da so rdeče cone premajhne. Nihče ni pričakoval tako velikega vala okužb v posameznem domu in vsi direktorji domov so se znašli pred težkimi nalogami. Na žalost so DSO v pristojnosti dveh ministrstev in vse preveč je zamujanja, prepočasnih odločitev, čakanja na točna navodila ..." 

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS Cveto Uršič je dejal, da so stanovalci, njihovi svojci in zaposleni res v hudih stiskah. "Situacija se je jeseni dramatično spreminjala. Mi smo poleti organizirali usposabljanje za strokovne delavce o tem, kako se soočiti s covidom, domovom smo zagotovili potrebno opremo, pripravili smo krizne načrte, kako organizirati sivo in rdečo cono, dogovorili smo se, da gredo prvi okuženi v t. i. covid bolnišnice. Žal je jeseni prišlo do izjemnega porasta okužb." Morda smo se res kdaj prepozno odločili, morda te odločitve kdaj niso bile prave, priznava, a sledili smo nasvetom zdravstvene stroke. Uršič tudi pravi, da je bila država do DSO zadnjih 10 ali 15 let precej mačehovska. "Domovi in stavbe so stare, kadrom ni bilo posvečene dovolj pozornosti, podhranjeni so. V času epidemije smo lahko samo pomagali z dodatki in dodatnim zaposlovanjem – reagirali smo, žal, na precej slabo podlago."

Ana Lukner Roljič, podjetnica in ustanoviteljica Anine zvezdice, ki ima tudi sama starše v domu, je povedala, da se je kakovost celotne družine izjemno spremenila, odkar nimajo stikov. "Mama ima že 11 let zelo hudo demenco, je nekako v zadnji fazi, ravno je prebolela covid, oče je bil vmes trikrat testiran, hvala bogu je bil on dobro. Velikokrat mi reče, da je zaprt med štiri stene, da je kot v zaporu, ker je sam v sobi in sploh ne vem, kje dobi voljo in pozitivnost, ki jo ima, da nam je lahko vsem za zgled. V dveh mesecih sta se videla samo nekajkrat, oče je ne more obiskati. Zelo se pogrešamo, meni je najbolj groza, ker sem nemočna, ne morem pomagati, samo spomini in naša ljubezen me držijo pokonci in upam, da se bo vse kmalu končalo."

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je zagotovil, da je oskrba še vedno strokovno ustrezna. "Razmere niso enostavne, jih pa domovi obvladujejo po svojih najboljših močeh in z veliko prizadevnostjo zaposlenih. Domovi so morali ustaviti določene aktivnosti, ki so prej popestrile družabno življenje, in se prilagoditi, sedaj je več individualnega dela s stanovalci. Kljub težkim razmeram se zaposleni z znanjem in predanostjo trudijo, da je oskrba strokovna. Si pa vsi skupaj želimo in komaj čakamo, da se to zaključi, da se življenje normalizira in se spet vzpostavijo obiski," je dejal. Glede na potrebe stanovalcev bi po njegovih besedah potrebovali približno 25 % več kadra na socialni oskrbi in podobno povečanje za področje zdravstvenega kadra. 

Luknerjeva je tu dodala, da zdravstveni kader opravlja gigantsko delo in če bomo ta kader še naprej tako podplačevali in nespoštovali, ga bo samo še manj. Apelirala je, da se začnemo zavedati, da je treba investirati v celotno zdravstvo in v kader, ker bo takih nenapovedanih situacij še veliko, zato moramo biti pripravljeni. "Zavedati pa se moramo tudi, da je premalo domov za ostarele in hospicev. Ljudje, ki so stari, si zaslužijo, da dostojno odživijo svoje življenje," je pozvala.

Okužbe v domove prihajajo prek obiskov ali zaposlenih, je poudaril Uršič. Hitri test po njegovih besedah ni 100-odstotna rešitev. Ali to pomeni, da bodo domovi še naprej zaprti? Ali ne bi mogli dobre prakse iz nekaterih domov razširiti na vse in jih končno le odpreti? 

"Domove je treba odpreti ob upoštevanju vseh ukrepov, kot so to naredili na Ptuju, kjer so omogočili obiske v vseh conah. S tem, da oni nabavijo vso zaščitno opremo," je pozvala Medenova. Plače v domovih so neprimerne tudi za vse delavce v socialni oskrbi, ki se trudijo, vse do zadnje kuharice ali snažilke. Vsi bi morali imeti boljše plače, se je strinjala z Lukner Roljičevo. 

Tudi Sahernik je dejal, da podpirajo odprtje domov ob ustrezni zaščiti, da bi bilo varno za vse. "Nihče si ne želi zapiranja domov. Podprli bomo vse metode in ukrepe, za katere bo stroka ocenila, da omogočajo varne obiske." Tudi on je opozoril, da hitri testi niso najbolj zanesljivi. 

"Ne vem, če je naše ministrstvo tisto, ki lahko odgovori, pod kakšnimi pogoji naj se domovi odprejo. Jaz osebno to 100-odstotno podpiram, a tukaj mora dati odgovor zdravstvena stroka, ob tem, da prisluhne psihosocialni stroki," pa je za konec dejal Uršič. Kdaj se bo to zgodilo, je po njegovih besedah vprašanje za milijon dolarjev in za zdravnike. "Moja želja je čim prej – pod pogoji, da sta zagotovljena varnost in zdravje stanovalcev ter zaposlenih."