'Airbnb stanovanja' kupili tudi s krediti, a najemnikov (še) nočejo: Čakamo turiste

Po oceni Združenih narodov bi lahko turizem letos zaradi novega koronavirusa doživel 60- do 80-odstotni padec. Svetovna turistična organizacija pa ocenjuje, da to v denarju pomeni najmanj dobrih 900 milijard evrov izgube, ogrožena so številna delovna mesta in obstoj mnogih turističnih ponudnikov. 

Največja težava je, se strinjajo poznavalci, da je turistično branžo kriza ujela popolnoma nepripravljeno, v času "debelih krav", ko se je tudi najemanje posojil in investiranje zdelo izjemno varno. "Globalno smo zabeležili milijardo in pol mednarodnih turističnih prihodov leta 2019, štiriodstotno rast v primerjavi z letom prej – in prav takšno rast pričakujemo tudi leta 2020. Turizem postaja eden vodilnih in eden najbolj odpornih ekonomskih sektorjev." S tem optimističnim zapisom so pri Svetovni turistični organizaciji začeli leto. Večina je pričakovala, da bo tudi to leto, ko bomo govorili o odnosu med turizmom in lokalnimi skupnostmi, o trajnostnem turizmu in o težavah množičnega turizma. Namesto tega se danes velik del turističnega sektorja bori za preživetje. Medtem ko si nihče ne želi propada branže, pa številni upajo, da bo novi koronavirus priložnost za spremembe. 

Toksična kombinacija naivnosti in pohlepa

Če je turistična branža leta kruh rezala predvsem večjim igralcem, je zadnja leta rast spletnih platform, kot je na primer Airbnb, bolj ali manj vsem, ki stanujejo v (relativno) priljubljenem turističnem kraju in imajo v lasti stanovanje, v katerem je prosta vsaj kakšna postelja ali kavč, omogočila, da si tudi sami privoščijo košček turistične pogače.

Leta 2008 ustanovljen Airbnb danes po svetu ponuja več milijonov nastanitev v več kot 81.000 mestih in 191 državah. Samo v Sloveniji lahko izbirate med več sto ponudniki. Hitra rast Airbnbja seveda ni bila presenetljiva. Zadnja leta so potovanja prav po zaslugi različnih spletnih platform postala izjemno dostopna, situacija pa je bila sprva zmagovalna za vse vpletene – cenovno dostopna namestitev za gosta in nekaj dodatnega denarja za gostitelja. 

Potem pa so se začele težave. Domačini v številnih mestih, ki veljajo za turistične prestolnice, so začeli ugotavljati, da ne le, da na višku sezone ne morejo več posedati v najljubšem lokalu, ker je ta nabito poln turistov, še huje – nepremičninski trg zanje postaja nedostopen – pa naj gre za nakup ali najem. 

Ena od držav, ki je zadnja leta najbolj klecala pod navalom turizma, je Italija. V začetku februarja je njihov minister turizem in kulturo Dario Franceschini napovedal omejitve, ko gre za oddajanje stanovanja v turistične namene. Ena od težav, ki so jo opazili, je bila namreč ta, da so se pojavila podjetja, ki so pokupila ogromno stanovanj, namenjenih posameznikom in družinam, in jih spremenila v turistične nastanitve. S tem so se mestna središča še dodatno praznila, cene nepremičnin so letele v nebo, na voljo pa ni bilo niti stanovanj za najem.  Takrat so ocenili, da se z oddajanjem počitniških stanovanj v Italiji letno ustvarja okoli 16 milijard evrov prihodkov. Beneški župan Luigi Brugnaro je denimo predlagal, da bi po vzoru nekaterih drugim mest uvedli možnost, da se stanovanje v turistične namene oddaja le 100 dni na leto, kar bi lastnike spodbudilo k iskanju stalnih najemnikov. 

Stanovanj, ki bi se nato oddajala v turistične namene, seveda niso kupovala samo podjetja, ampak tudi posamezniki – in to po vsem svetu. Danes so številni, ker so to storili s pomočjo posojila, v težavah. 

Wall Street Journal se je te dni razpisal prav o tej težavi, vidijo jo kot posledico "toksične kombinacije naivnosti in pohlepa". Številni so v Airbnbju videli le priložnost, mnogi so – in še vedno računajo – da bi lahko to bil njihov edini vir dohodka. Težava pa je, da so zdaj povsem nezaščiteni. Njihova sogovornica Cheryl Dopp je situacijo opisala kot "pakt s hudičem". V "dobrih časih" je namreč z oddajanjem zaslužila okoli 7500 evrov na mesec. Trenutno je znesek, ki ga zbere, natančno nič evrov, še vedno pa mora plačati vse stroške, povezane s stanovanjem – torej račun za elektriko, komunalne storitve in podobno. 

Doppova je le ena od tistih, ki so te dni izjemno nezadovoljni z Airbnbjem, pa čeprav platforma sama seveda ni kriva za covid-19, ki je ustavil potovanja in turizem. So pa kritiki prepričani, da bi morala platforma poskrbeti za svoje gostitelje in jim nekako pomagati. Airbnb je sicer napovedal, da bo za spopad s posledicami pandemije zagotovil okoli 920 milijard evrov za investicije, ki bodo namenjene podpori skupnosti gostiteljev. A ti ostajajo nezadovoljni, razprava o nujnosti nove, ponudnikom bolj prijazne platforme, je te dni burna kot že dolgo ne.

Takšna pričakovanja sicer čudijo kritike platform, kot so Airbnb, Uber, celo Facebook – navsezadnje gre za platforme, znane po tem, da se vidijo le kot "posredniki" in ne kot tisti, ki prevzemajo tudi odgovornost. In ko smo že pri odgovornosti – pri Wall Street Journalu so pokazali le malo sočutja z gostitelji, ki so zdaj ostali brez prihodkov, namesto tega so izrazili pričakovano začudenje nad pristopom k osebnim financam tistih, ki so se pohvalili, da so z oddajanjem na leto zaslužili od nekaj tisočakov pa celo do več kot milijon evrov – a za čas "suhih krav" niso spravili niti dela teh prihodkov. 

Odpuščanja in "vrnitev h koreninam"

Airbnb si je marsikje v zadnjih letih izboril precejšen monopol nad nastanitvami, ki so na voljo. Eden od povodov, ki so turistična mesta silili v regulacijo velikana, je bilo tudi dejstvo, da so brez gostov ostajali hoteli, gostišča in podobne namestitve. Airbnb je tudi iskal obvode okoli pravil, ki so jih začela postavljati mesta – med drugim z vključevanjem ponudbe nekaterih hotelskih sob, za več kot 400 milijonov evrov je družba kupila platformo HotelTonight, obstajali so velikopotezni načrti graditve stavb, kjer bodo površine namenjene oddajanju preko Airbnbja. Zdaj se vse skupaj precej ustavlja ne le za ljudi, ki so oddajali svoje sobe in stanovanja, ampak tudi za podjetje samo. 

Airbnb je pred kratkim napovedal, da namerava odpustiti okoli 1900 zaposlenih ali približno četrtino svoje delovne sile. "Rezi so potrebni, da preživimo do tedaj, ko bodo ljudje spet začeli potovati," je na blogu zapisal soustanovitelj družbe Brian Chesky. Ta te dni tudi pravi, da se želi družba "vrniti h koreninam", kar pomeni manj "stranskih poslov" in več osredotočanja na osnovno dejavnost. 

Airbnb stanovanje – nezaželen sosed?

A tudi "osnovna dejavnost" bo po koronakrizi nekoliko drugačna, menijo poznavalci in te dni je že mogoče videti nekatere obrise sprememb. Ena pomembnejših je, da so v času izbruha novega koronavirusa številna mesta začela razmišljati o svoji podobi po koncu pandemije. In v več primerih to pomeni omejevanje kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom. Med takšnimi mesti je Praga, kjer je preko Airbnbja na voljo okoli 12.000 namestitev. Tam pravijo, da si v mestu želijo več "stalnih prebivalcev", pa tudi boljši nadzor nad tem, kdo je v mestu. Povečati želijo tudi učinkovitost pobiranja davkov iz naslova Airbnb prihodkov. Kot je praški župan Zdenek Hrib povedal za Reuters, bodo morali odslej vsi, ki preko platform oddajajo stanovanja, mestu sporočiti, preko katere platforme so oddali prostor, kako pogosto in za kakšen znesek. 

Gostitelji sicer ocenjujejo, da se bo po epidemiji sprva precej spremenila struktura gostov. Sprva pričakujejo domače goste, ki pa ne bodo mogli pokriti izpada tujcev. 

Marsikateri gostitelj pa bo trčil tudi ob več neodobravanja sosedov, če bo želel oddati posteljo, sobo ali stanovanje v večstanovanjski stavbi, ocenjujejo poznavalci, ki na tem področju pričakujejo več navodil pristojnih. Če so se doslej sosedje pritoževali predvsem nad bučnimi zabavami, ki so jih v marsikaterem stanovanju prirejali gostje, jih namreč zdaj skrbi za varnost, pojavljajo se pomisleki, kako bo s higieno, možnostjo vnosa bolezni. 

Podobno vprašanje si zastavljajo tudi gostje, v celotni turistični branži je tako ogromno govora o novih higienskih standardih. Iz Airbnbja so že poslali izjavo, v kateri pišejo o tem, da bodo ponudnike nastanitev poučili o zahtevanih higienskih standardih. 

Nekateri ponudniki Airbnb nastanitev, ki so doslej oddajali postelje ali sobe, ne pa tudi celotnega stanovanja, pa so nam v pogovoru jasno povedali, da se bodo za nekaj časa Airbnb prihodkom raje odpovedali – zavoljo lastne varnosti. Ocenjujejo tudi, da bo povpraševanja po nastanitvah v prostorih, ki jih je treba deliti z neznanci – vsaj v prihodnjih mesecih – občutno manj. 

Bo na voljo več stanovanj, bodo nižje najemnine? "Čakamo turiste"

Enotne ocene o tem, kaj se bo zaradi "turističnega mrka" zgodilo na nepremičninskem trgu, še ni. Tako v domačih kot tujih medijih lahko te dni beremo ocene v razponu, da koronakriza ne bo imela večjega vpliva na cene nepremičnin, pa vse tja do ocen, da se bo povečalo število stanovanj, ki bodo na voljo za prodajo ali dolgotrajni najem. Nekateri ugibajo, da bodo tisti, ki so doslej oddajali preko platform gostom za nekaj dni, odslej raje iskali zanesljive najemnike za dlje časa. 

Pogovarjali smo se z več kot deset ponudniki nastanitev na platformi Airbnb z območja Ljubljane, Gorenjske in Obale. Nihče med njimi ne razmišlja, da bi med "koronakrizo" iskal najemnike za daljše časovno obdobje. Kot pravijo, računajo na to, da bodo letos vseeno kapacitete oddali za vsaj nekaj časa. Prav tako ne razmišljajo o nižji ceni, ki bi si jo lažje privoščili slovenski gostje, ampak menijo, da bodo kapacitete vsaj delno zasedene tudi za to ceno. 

In da bodo na koncu tudi ob nižji zasedenosti zaslužili več, kot bi zaslužili z oddajo stanovanja za daljši čas. Eden od sogovornikov postreže s konkretnim izračunom – okoli 650 evrov bi na mesec zbral z oddajo stanovanja rednemu najemniku. Oddaja turistom na višku sezone prinese tudi do 400 evrov na teden. Iskanje rednega najemnika se tako ne izplača, pravi, še posebej, ker ga seveda ne bi mogel postaviti pred vrata, ko se bo spet začel dotok turistov. 

Kot torej pravijo ponudniki namestitev, je vse odvisno od tega, kako zaprte oziroma odprte bodo poleti evropske meje, kako bo z letalskim prometom. Kot ocenjujejo, bo gostov, če se bodo meje začele odpirati, dovolj. Četudi bodo vladale nekatere omejitve. "Ljudje želijo na počitnice. Mogoče zdaj še bolj, ker so bili zdaj nekaj časa ujeti. Imel sem že nekaj klicev in povpraševanj ljudi, ki so pri meni bivali v preteklosti. Tudi nekaj rezervacij, tako da jaz čakam turiste," pravi eden od sogovornikov. 

V nekoliko večji stiski so tisti, ki morajo v obdobju brez dohodkov plačevati posojila. Med njimi je Ljubljančanka Ana. S fantom del posojila za stanovanje odplačujeta z rednim oddajanjem prostora preko Airbnbja. "Upam, da bo kmalu bolje," pravi. Za kakšen mesec ali dva bodo na pomoč priskočili starši, kako bo naprej, če se bo situacija vlekla, ne ve. 

Nekateri računajo, da bi dlje časa trajajoča situacija pomenila padec cen in lažjo dostopnost stanovanj za mlade. Drugi v to dvomijo in pravijo – če bo kriza resnično udarila, bodo v veliki meri na udaru prav mladi, ki so še na začetku karierne poti. Situacijo z večjo ponudbo cenejših stanovanj, ki bi bila posledica stiske tistih, ki ne bodo mogli plačati računov, pa bi tako spet najlažje izkoristili tisti, ki so že doslej nepremičnine kopičili kot naložbo za oddajo najboljšemu ponudniku – in mnogi menijo, da bodo to že kmalu – spet turisti.