Po podatkih Covid-19 Sledilnika so pristojni v Sloveniji včeraj na okužbo z novim koronavirusom skupno opravili 37.299 testiranj (4536 PCR in 32.763 HAT). Pri tem so potrdili 1619 novih okužb - pozitivnih je bilo 911 PCR-testov (delež pozitivnih pri tem načinu testiranja je bil torej 20,1 odstotka) in 708 hitrih antigenskih testov (teh je bilo pozitivnih 2,2 odstotka) - skupno to pomeni 4,3 odstotka vseh opravljenih testov.
Kot je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 dejala vladna govornica Maja Bratuša, se je včeraj testiralo tudi 18.080 šolnikov, od tega so okužbo potrdili pri 240 osebah - pozitivnih je bilo 1,3 odstotka testov. Testiranje je po njenih besedah tudi včeraj potekalo brez težav.
V Sloveniji imamo sicer aktivnih 17.227 okužb, kar je za 0,5 odstotka manj kot dan pred tem, navaja ekipa Sledilnika. Največ aktivnih primerov je bilo 31. januar v posavski regiji, sledita Goriška in Jugovzhodna Slovenija. Tudi povprečje novih potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pada - na 1. februar je tako znašalo 1222,4 kar je za 0,8 odstotka manj kot na zadnji dan meseca januarja.
14-dnevno povprečje okužb na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 817. Nižjo pojavnost okužb imajo v koroški, osrednjeslovenski, podravski, savinjski in primorsko-notranjski regiji. Pojavnost okužb v zadnjih sedmih dneh na ravni države znaša 405,8, pri čemer imajo nižjo pojavnost okužb od povprečja koroška, savinjska, zasavska, podravska, primorsko-notranjska in osrednjeslovenska regija, kažejo vladni podatki.
Primerjava dni v tednu pa pokaže, da je bilo včeraj v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom za 3,9 odstotka manj potrjenih okužb – 25. januarja so jih namreč zaznali 1685.
Zaradi covida-19 je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 1032 bolnikov (34 manj kot dan prej), 168 jih potrebuje oskrbo na intenzivni negi, 864 pa jih je na akutnih oddelkih. 20 jih pri dihanju potrebuje pomoč respiratorja, intubiranih je 120. Skupaj so na bolnišnično zdravljenje včeraj tako sprejeli 75 covidnih pacientov, 94 pa so jih odpustili v domačo oskrbo. Umrlo je še 19 bolnikov s covidom-19, skupaj že 3541.
Največ pacientov s covidom-19 zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana - 284, 170 jih je hospitaliziranih v mariborskem kliničnem centru, na tretjem mestu je Splošna bolnišnica (SB) Celje s 125 covidnimi bolniki. Preostale zdravijo v desetih drugih zdravstvenih ustanovah po državi.
Bratuša je ob tem navedla tudi podatke glede novookuženih v Domovih za starejše občane (DSO-jih): od 25. do 31. januarja so okužbo potrdili pri 130 stanovalcih (skupaj v drugem valu 11.095) in 77 zaposlenih (skupaj v drugem valu 4268). O več kot desetih okuženih so v preteklem tednu poročali iz Doma upokojencev (DU) Šmarje pri Jelšah (16), tolminske enote DU Podbrdo (15) in iz Obalnega doma Koper (30).
V skladu z Načrtom sproščanja ukrepov se Slovenija trenutno nahaja v rdeči fazi - glede na število hospitaliziranih in glede na sedemdnevno povprečno število novih okužb. To po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 1218 (včeraj 1223).
Da bi prešli v oranžno fazo, mora biti hospitaliziranih manj kot 1000 covidnih bolnikov, prav tako mora bit manj kot 1000 sedemdnevna povprečna pojavnost okužb.
Po besedah Bratuše je opaziti poslabševanje epidemiološkega položaja na Gorenjskem, kjer je bilo v ponedeljek sedemdnevno povprečje okužb pri 116, danes pa pri 134. Nekoliko slabše podatke imajo tudi na Koroškem, kjer so imeli v ponedeljek sedemdnevno povprečje pri 31, danes pa pri 35, pri čemer je meja med oranžno in rdečo fazo v tej statistični regiji pri 34.
Slabši trend je opaziti tudi v osrednjeslovenski regiji, v ponedeljek je bilo sedemdnevno povprečje pri 290, danes pa pri 304, je še pojasnila. Se pa razmere nekoliko izboljšujejo na Goriškem in v obalno-kraški regiji.
'Zgodbah o covidu-19 je bila v naši hiši zgodba strahu'
O soočanju z okužbami v domovih starejših pa je na dopoldanski novinarski konferenci pripovedovala direktorica DSO Vojnik Breda Božnik. V njihovem domu je covid-19 doslej prebolelo 89 stanovalcev in 40 zaposlenih.
"Zgodba o covidu-19 v naši hiši je bila zgodba strahu, zgodba požrtvovalnosti in nenehne tekme s časom, s prostorom, zgodba medsebojne podpore ter nepriznavanja in neupoštevanja ukrepov s strani določenih posameznikov," je uvodoma izpostavila. "Z izvajanjem hitrih testov smo bistveno pripomogli k počasnejšemu in manjšemu širjenju okužbe, saj smo lahko hitreje okužene zaposlene izločevali iz delovnega procesa in ločevali okužene oskrbovance."
"Od začetka širjenja okužb do danes smo imeli vzpostavljenih več oddelkov, morali smo seliti stanovalce, vzpostavljati 'čiste' in 'nečiste' poti. Okužba v domu pomeni nepredstavljive organizacijske, kadrovske, finančne izzive," je dejala.
Po njenih besedah so zaposleni izpostavljeni izrednim obremenitvam in zato danes utrujeni in izgoreli. A pokazali so izjemno pripadnost in človečnost v borbi s covidom-19, kar je po besedah direktorice DSO Vojnik treba poudariti. "Nismo debatirali, ali je nekaj nemogoče narediti, preprosto smo to naredili," je zatrdila. Kot je dodala, pa je njihova zgodba, zgodba vseh centrov starejših in vzgojno-varstvenih ustanov oziroma zavodov.
"Tudi nam kot odrešitev v dani situaciji predstavlja cepljenje. Je pomemben korak na poti v normalno življenje in ohranjanje zdravja vseh nas. Že v samem začetku je bilo v naši hiši veliko zanimanje." 47 stanovalcev so že cepili, vseh zaposlenih, ki so se že cepili oziroma na to še čakajo pa je 65 (torej več kot dve tretjini vseh zaposlenih).
"Še vedno imamo rdečo cono in pet stanovalcev, ki so okuženi. Zaposleni smo že zdravi in nekako že pri močeh," je navedla Božnikova. Zahvalila se je tudi pripadnikom Civilne zaščite, lokalni skupnosti, krajanom Vojnika, podjetjem, društvom in svojcem, ki so jim pomagali pri soočanju z virusom. "Takšne stvari ljudi združujejo, a jih po drugi strani tudi razdvajajo."
Prek sistema Zoom je na konferenci sodelovala tudi psihologinja Eva Kovač. Govorila je predvsem o različnem soočanju posameznikov z epidemijo. "Koliko psihološkega bremena bomo lahko prenesli, je odvisno od naše psihične odpornosti. Ljudje smo v resnici agilni in se znamo prilagoditi," je ponazorila. "Nehajmo se obremenjevati s stvarmi, ki niso pod našo kontrolo, nad katerimi nimamo vpliva. Osredotočite se na stvari, ki so v naši moči, da jih nadzorujete - lastno vedenje, izbiro, kako bomo preživljali čas, ali bomo spremljali spodbudne novice."
"Čeprav so trenutni občutki lahko težki, se jih lahko naučimo, kako jih preživeti. Osredotočimo se na lastno interpretacijo, občutke ..." je pozvala. "Bodimo vzor našim otrokom, pomagajte se jim soočati s težavami. Ne poglabljate negativnih občutkov s pretiranim dokazovanjem, kakšna škoda jim je storjena."
Energijo je po njenih besedah tako treba usmeriti v to, da pozitivno vplivamo tudi na otroke, znance. "Seveda je prav, da opozarjamo na ranljive skupine. V veliko pomoč pa nam bo, če bomo podpora drugim," svetuje.
Na vprašanje, kako neprestano odpiranje in zapiranje šol vpliva na otroke, pa psihologinja pravi, da mladi seveda pogrešajo stike, vsake takšne negotovosti pa so stresne in lahko vplivajo na depresijo, stisko. Ob tem je apelirala predvsem na starše, naj prevzamejo ta del bremena.
"Pogovorimo se z njimi, zakaj je tako, kot je, pomagajmo jim imeti stike preko sodobnih tehnologij. Kot odrasli smo tisti, ki povemo, kaj lahko naredimo. Ne smemo pa pozabiti, da je več kot 3500 otrok ostalo brez dedkov in babic. Tudi to je zanje stresno. Tisoče različnih zgodb in situacij. Vodimo otroke z lastnim vzgledom in poskušajmo razumeti, da velja optimizem," je sklenila.
KOMENTARJI (678)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.