150 evrov za študente. ŠOS: Ne potrebujemo miloščine

Študentska organizacija Slovenije vladi ob sprejemu PKP7 sporoča, da mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije.

Tako so zapisali v odzivu, potem ko je vlada potrdila predlog sedmega protikoronskega zakona in v njem študentom, enako kot marca, namenila enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. 

"Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren glede na vpliv epidemije na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo mladim namenjen v prihajajočih mesecih," pravijo. A se to ni zgodilo. 

"ŠOS je v času od razglasitve epidemije marca letos Vladi RS v sprejem predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejel odziv. Ta je bil praviloma negativen. Tudi za PKP7 so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo, so pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v PKP7 ponovno namenila le 150 evrov," poudarjajo v ŠOS. 

V ŠOS menijo, da sta ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, očitna znaka, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi. "Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, s pomočjo katerih bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade," ocenjujejo. 

V ŠOS so prepričani, da so potrebni "sistemski in ne enkratni ukrepi, saj tudi epidemija ni enkraten pojav": "Študenti so v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin, in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti."

"Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek," pravi Klemen Peran, predsednik ŠOS. "Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake," dodaja. 

Zaskrbljeni nevladniki

Po včerajšnji seji vlade pa so bili nezadovoljni tudi v nevladnih organizacijah. Kot opozarjajo iz krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS), je vlada v tokratni PKP7 podtaknila še ukinitev Sklada za nevladne organizacije. 

Vlada je sicer za pol odstotka dvignila dohodninske donacije, a brez sklada za NVO bodo številne organizacije in zavodi ostali brez vseh sredstev. "Sklad ukinja brez napovedi, razprave, argumentov," še pravijo.

Od leta 2018 v Sloveniji obstaja poseben proračunski sklad za nevladne organizacije, v katerega se avtomatično steka ves denar, ki sicer v letu ni bil namenjen financiranju katere izmed omenjenih organizacij. Povprečno se na leto tako nabere okoli 5 milijonov evrov.

Za sklad skrbi Ministrstvo za javno upravo, ki izvede razpise, na katere se prijavijo različni projekti. Po navadi gre za organizacije, ki jim sicer ljudje ne namenjajo dela dohodnine. 

"Z ukinitvijo se lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo žrtve nasilja ali invalidi tudi v Beli krajini ali v Posavju dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru," na to pravijo v CNVOS.

Kaj prinaša PKP7?

- solidarnostni dodatek do 300 evrov za upokojence z nizkimi pokojninami, 

- enkratni solidarnostni dodatek za otroke (za 1. do 5. dohodninski razred bo dodatek znašal 50 evrov na otroka),

- enkratni solidarnostni dodatek za študente v višini 150 evrov,

- izredno pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 evrov,

- dodatek za velike družine s tremi otroki v višini 100 evrov, za družine s štirimi ali več otroki pa bo dodatek znašal 200 evrov,

- temeljni dohodek za verske uslužbence v znesku 700 evrov,

- tistim, ki delajo v posebno rizičnih pogojih, kot tudi tistim, ki delajo v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov,

- država bo plačala hitre teste,

- najbolj prizadeta podjetja bodo dobila posebne kredite javnega sklada za podjetništva, jamstva bo deloma dala država, prinaša tudi spremembe na področju kritja fiksnih stroškov za podjetja – 1000 evrov mesečno na zaposlenega, če so prihodki od prodaje upadli za od 30 do 70 odstotkov, in 2000 evrov mesečno na zaposlenega, če so prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov.

Vrednost tokratnih ukrepov je sicer 550 milijonov evrov.