Ne gre le za nek pripomoček, kakor se zdi na prvi pogled. Kar se dogaja okoli nas, je pomembna, izjemna sprememba načina komunikacije, predvsem načina, na katerega se otroci sporazumevajo z vrstniki. "Ta sprememba neizogibno vpliva na družbeni in čustveni razvoj otroka," pojasnjuje James P. Steyer, ustanovitelj in direktor ameriške neprofitne organizacije Common Sense, ki se ukvarja s preučevanjem vpliva razvoja digitalnih medijev na otrokov razvoj.
Starši, učitelji in vsi, ki se zavedajo razsežnosti tega dogajanja, želijo razumeti, kakšne posledice bo to sodobno okolje, v katerem smo ves čas "priklopljeni na splet" oziroma v stiku z različnimi tehnološkimi napravami in družbenimi omrežji, vplivalo na ljudi, predvsem na otroke. Ti so namreč še v obdobju razvoja in kot takšni najbolj dovzetni za posledice.
Zasvojenost ali prilagojenost?
Smo z napravami zasvojeni ali gre le za normalen odziv na tehnološke inovacije, ki imajo izjemne pozitivne učinke (možnosti povezovanja, takojšnjega komuniciranja z ljudmi po vsem svetu, dostop do informacij)? Ni prenagljeno tega označiti za zasvojenost, če gre morda le za normalno prilagajanje na hitro in nenehno spreminjajoče se družbene norme, se sprašujejo raziskovalci omenjene organizacije. Zato so se lotili nove raziskave, v kateri so preučili večino razpoložljive literature in raziskav na to temo. Prišli so do nekaterih ugotovitev, a predvsem se jim je odprlo še več novih vprašanj.
Razlaga te količine časa, preživetega na različnih medijih, postavlja izziv – nekateri bi število ur takoj tolmačili kot dokaz za zasvojenost, a če vzamemo v obzir samo število ur, spregledamo mnoge raznolike aktivnosti, ki jih lahko počnemo na spletu. "A našim otrokom dolgujemo, da raziščemo in ugotovimo, kako današnja nenehna povezanost s spletom, današnja digitalna družba, vpliva na njihovo družbeno, čustveno in kognitivno rast," je prepričan Steyer.
Poleg pregleda literature so v svojo raziskavo vključili 1200 staršev in otrok, da bi ugotovili, kako ta nasičenost z napravami vpliva na družinsko življenje in na odnose med družinskimi člani. Raziskava kaže spremenjeno sliko družinskega življenja v letu 2016. Le izrazita manjšina družin se resnično trudi, da bi tehnologijo uporabljala na zdrav način.
Preverjali so:
Kaj je zasvojenost s spletom?
Pojem "zasvojenost s spletom" se nanaša na pretirano, obsedeno s tehnologijo povezano vedenje, ki ima lahko hude negativne posledice. Mnenja o tem, ali gre za psihološko motnjo ali pa je ta zasvojenost znak druge motnje, so deljena.
Prav tako ni jasne definicije, kaj zasvojenost s spletom sploh je, ker na spletu lahko počnemo izjemno veliko raznolikih stvari. Sporno je tudi samo fiksiranje na količino časa, preživetega na spletu, ne da bi hkrati preučili, kaj oseba na spletu počne. Namreč vedno več dejavnosti se odvija v spletnih okoljih, zato je več časa, preživetega v njih, logična posledica.
Prav tako je veliko nesoglasij o tem, ali je zasvojenost s spletom ista zasvojenost kot na primer zasvojenost z drogami.
Pojavlja se tudi izraz "problematična uporaba različnih omrežij", ki opisuje disfunkcionalne načine uporabljanja omrežij (zasvojenost s spletom, motnja nenehnega igranja spletnih igric, in podobno). Gre za problematičen odnos uporabnikov do pametnih telefonov ali spleta, ki ga lahko označimo za obsedenega in nezdravega.
A raziskav s tega področja je še premalo, da bi dajale konkretne ugotovitve.
Mnogi menijo, da je ena izmed negativnih posledic nenehne povezanosti s spletom in tega, da ves čas preklapljamo med različnimi napravami ter med napravami in resničnim življenjem ta, da se zmanjša naša sposobnost ohranjanja pozornosti in zbranosti. Raziskava iz leta 2010 je pokazala, da mladi 29 odstotkov časa, ko uporabljajo različne medije, posvetijo več napravam hkrati oziroma preskakovanju z ene na drugo. Tako do v dnevu naprave uporabljali 7,5 ure, a so pravzaprav v ta čas "stisnili" kar 10 ur vsebin medijev, saj so jih uporabljali istočasno.
Druga raziskava iz leta 2013 je pokazala, da so se učenci in študenti v povprečju učili šest minut, preden so vsaj za trenutek preklopili na tehnološko distrakcijo (pisanje sporočil, preverjanje družbenih omrežij). Večina mladih sicer ne meni, da bi jim to oteževalo kaj narediti do konca. A početje več stvari hkrati lahko zmanjša učinkovitost, saj uporabniki potrebujejo nekaj časa, da se zberejo, ko so za nekaj časa prešli na drugo aktivnost. A jasnih zaključkov na vpliv na produktivnost oziroma zmožnost osredotočanja še ni, tudi za to bo potrebnih več obsežnejših in dolgotrajnih raziskav.
Ali uporaba tehnologije v družinsko življenje vnaša napetosti?
Mnogo raziskav je pokazalo, da v družinah, v katerih doma pogosto uporabljajo in preverjajo svoje naprave, hitreje pride do sporov. Ena izmed raziskav je pokazala, da je kar 54 odstotkov otrok čutilo, da njihovi starši prepogosto preverjajo svoje naprave, kadar preživljajo čas skupaj, 32 odstotkov pa se jih je zaradi tega počutilo zapostavljene in nepomembne. A veliko raziskav ne potrjuje domneve, da bi tehnologija v družinah povzročala napetosti. Ni pa jasno, ali pogostost uporabe tehnologije za odrasle in otroke postaja nova družbena norma in zato morda starši podcenjujejo njihov vpliv na družinsko življenje.
Je prekomerna uporaba tehnologije povezana z nižjo zmožnostjo sočutja?
Mnogo strokovnjakov ugotavlja, da se stopnja samovšečnosti povečuje, sposobnost empatije pa upada, za krivca pa so označili družbena omrežja, saj naj bi čas, preživet na spletu, "kradel" tisti čas, ki bi ga drugače posameznik namenil osebnemu druženju. Zato naj bi tisti, ki pogosto uporabljajo družbena omrežja, zamujajo priložnosti, ko bi lahko razvijali svoje zmožnosti sočustvovanja in se učili z opazovanjem človeških obraznih izrazov ter tonov glasov.
A ko pride do dokazov, ki bi povezovali uporabo družbenih omrežij z izgubo sočutja, so rezultati omejeni in se jih težko razlaga. Ena izmed raziskav je pokazala, da so komentiranje, gledanje fotografij in objava statusov na Facebooku sicer povezani s samovšečnostjo, toda tisti, ki več klepetajo in komentirajo, pogosteje "stopajo v čevlje drugih", si predstavljajo sebe v položaju drugih, kar je ključen element empatije. Druga študija je pokazala, da čas, preživet na spletu, ne vpliva na komunikacijo v živo in da ne zmanjšuje sočutja. Treba je poudariti, da najstniki še vedno dajejo veliko pomembnost medosebnemu druženju, in ga ne nadomeščajo s spletnim.
Trenutne raziskave torej ne omogočajo sklepanja o tem, ali ljudje, ki prekomerno uporabljajo medije, postanejo manj sočutni.
Komuniciranje z vrstniki na družbenem omrežju, igranje spletnih iger z več igralci in podobno, vse to so načini, na katere se mnogi mladi počutijo družbeno povezane. S tega vidika je nenehna uporaba tehnologije (kar najbolje poosebljajo mladi, ki se nemudoma odzovejo na vsako sporočilo) pravzaprav odsev najstniških potreb po povezovanju z drugimi.
Kar se torej morda na daleč zdi pretirana uporaba ali zasvojenost, je morda le odsev novih načinov vzdrževanja vrstniških odnosov in delovanja v skupnostih, ki so jim pomembne.
Spletne aktivnosti mladim tudi dovoljujejo, da se poglabljajo v teme, ki jih zanimajo, da razvijajo svoje raznolike talente, se učijo, sodelujejo v skupnostih glede na svoje interese. Večinoma splet uporabljajo za komunikacijo s prijatelji in sledenje svojim interesom.
Kako pomemben je dober vzor odraslih?
Dobro je, da starši uvedejo in predvsem sami prakticirajo uravnotežen pristop do tehnologije. To pomeni, da dajejo poudarek kakovostni rabi, selektivnemu opravljanju ene stvari naenkrat ter tudi določanje časa in/ali prostora za odklop od spleta.
Tehnologija je lahko zelo koristna, saj dovoljuje kreativnost in raziskovanje. Čas, preživet na spletu, je ravno zaradi tega tako nezadostna kategorija presojanja, ker je lahko preživet v namene razvijanja in piljenja svojih talentov, zanimanj, pridobivanja in poglabljanja znanj, vključevanja v pomenljive razprave o pomembnih temah, povezovanja v aktivne skupine, ali pa na drugi strani v namene pasivne potrošnje vsebin ali oddaljevanje samega sebe od družbenih odnosov.
Zdrav digitalen življenjski stil lahko in bi moral vključevati premišljeno in namerno uporabo tehnologije. Starši lahko otrokom pomagajo pri upravljanju z mediji. S tem, ko sami kažejo dober vzor uravnotežene uporabe medijev, lahko postavijo omejitve, kako, kdaj in kje uporabljati splet. Kot vzorniki bi morali starši paziti, kako uporabljajo tehnologijo, odvisno od tega, kako hočejo, da jo uporabljajo njihovi otroci. Nekaterim namreč ni samoumevno, da je precej neučinkovito, če otroku omejujejo čas na napravah, sami pa preverjajo telefon med vožnjo ali večerjo. Če otroci opazujejo starše, ki se pogosto pustijo motiti telefonu, bodo bolj nagnjeni k temu, da ponotranjijo takšno vedenje.
Kaj so torej ugotovili?
Da so raziskave s tega področja za zdaj še precej nasprotujoče, a to ni presenetljivo, saj vpliv digitalizacije družbe na otrokov razvoj še zdaleč ni črno-bel.
Seveda je možno tehnologije uporabljati obsesivno, pretirano, in to v meri, ki nosi negativne posledice na posameznikovo življenje. Vendar ne bi smeli biti prenagljeni in vsako uporabo tehnologije označiti za zasvojenost, saj je nenazadnje to zelo kompleksen pojem.
Kakorkoli bo znanstveno-raziskovalna skupnost sčasoma prišla do soglasja glede tega, ali in kako diagnosticirati spletno zasvojenost, je jasno, da je prišlo do gromozanske spremembe tega, kako dostopamo do in se ukvarjamo s tehnologijo. Pozorni bi morali biti tako na težave kot priložnosti za otrokov razvoj, ki jih prinaša.
Za zdaj so raziskave še omejene, veliko se jih je do zdaj ukvarjalo s študenti in odraslimi in njihovo problematično rabo tehnologij, ne pa, kako nenehna povezanost s spletom dolgoročno vpliva na otroke, ki so še v razvoju.
Večina študij je prikaz trenutnega stanja, ne omogoča pa še zaključkov o širših vplivih pretirane rabe tehnologije na možgane otrok v razvoju. Za to bo treba izvesti še mnogo dolgotrajnih študij in opazovati spremembe v času.
Otrokom lahko pomagamo, da že zgodaj razvijejo dobre navade uravnotežene rabe tehnologij in spleta. Tako odrasli v posameznike, ki ju bodo uporabljali premišljeno in ju znali izkoristiti v svoj prid, da bodo čim bolj uspeli v digitalni dobi.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.