Večina piškotkov neškodljiva, a previdnost ne bo odveč

Spletni piškotki (cookies) so majhne tekstovne datoteke, ki se prenesejo na računalnik ob obisku spletne strani. Z njimi si lahko spletne strani zapomnijo določene nastavitve – na primer podatke o uporabnikovem računu ali jezikovne nastavitve.

Vsak piškotek je sestavljen le iz nekaj številk in črk in sam po sebi ne vsebuje osebnih informacij, prebere pa ga lahko le tista spletna stran, ki ga je ustvarila. Nekateri piškotki so lahko aktivni le nekaj minut, spet drugi pa lahko na uporabnikovem računalniku ostanejo tudi več let.

Piškotki pomenijo tudi poseg v zasebnost

Večina piškotkov je povsem neškodljiva in celo nujna za normalno brskanje po spletu, vendar pa so piškotki lahko uporabljeni na načine, ki pomenijo poseg v posameznikovo zasebnost.

Med te spadajo t. i. drugi piškotki, ki pogosto izvirajo s strani oglaševalcev ali pa se uporabljajo za merjenje obiskanosti spletne strani, opozarjajo pri informacijskem pooblaščencu. Sem spadajo tudi analitična orodja, kot so Google Analytics, in pa slovenska raziskava Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS).

V skladu z novim zakonom o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati na začetku leta, morajo biti uporabniki spletnih strani od 15. junija dalje s piškotki seznanjeni, v nekaterih primerih – med drugim tudi v zgornjih dveh – pa mora spletna stran od njih pridobiti tudi privolitev, preden lahko spletna stran spremlja njihove aktivnosti na spletu.

Kot so sporočili iz MOSS, bodo spletne strani, ki uporabljajo njihovo analitiko, od uporabnikov privolitev pridobile na osnovi "vedenjske odločitve".

"Pričakujemo, da bo s to metodo uporabnik sporočil svojo odločitev o piškotkih, obenem pa njegov proces in uporaba spletnega mesta ne bosta motena. Obenem pričakujemo, da bo to pomenilo, da bo upad uporabnikov, ki sodelujejo v raziskavi MOSS, zelo majhen in s tem tudi vpliv na raziskavo samo," je dejal predsednik izvršnega odbora MOSS Zoran Savin.

Pri MOSS verjamejo, da je takšna rešitev v skladu z zakonodajo. "Ne samo zaradi tega, ker to kaže poslovna praksa v drugih državah in ker je večina držav v EU že prešla na tak ali podoben sistem, ampak tudi zato, ker zadovoljuje osnovnim ciljem zakonodaje in vzpostavlja transparentnost ter zagotavlja možnost upravljanja z zasebnimi podatki na teh spletiščih," meni Savin.

Za nadzor pristojen informacijski pooblaščenec

Za nadzor nad novimi pravili je sicer pristojen informacijski pooblaščenec. Ob tem glede sankcij informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pojasnjuje, da lahko pooblaščenec kot prekrškovni organ izreče le globo v najnižjem predpisanem znesku, višje pa lahko odredi le sodišče.

V primeru kršitve zakon določa najnižjo globo 1000 evrov, če gre za srednje ali veliko podjetje, in najnižjo globo 300 evrov, če gre za manjše podjetje, samostojnega podjetnika ali posameznika z dejavnostjo.

Več računalniških podjetij sicer že nekaj časa ponuja različne tehnične rešitve v povezavi z novimi pravili o uporabi piškotkov. Pirc Musarjeva ob tem opozarja, da je med njimi najti tudi ponudnike, ki želijo uvedbo novih pravil na področju spletnih piškotkov izkoristiti za "zastraševanje manjših upravljavcev spletnih strani in s tem poskrbeti za lastno korist".

Pooblaščenec je na spletu objavil tudi smernice in odgovore na najpogostejša vprašanja, ki so dostopna na: https://www.ip-rs.si/novice/detajl/pozor-pri-zunanjih-ponudnikih-resitev-za-piskotke/