Ne le v ZDA, tudi v Evropi in drugje po svetu ljudje razmišljajo o tem, kaj vse o njih pravzaprav vedo vlade, kakšne podatke zbirajo obveščevalne agencije in kaj z njimi počnejo.
Vendar bi povprečnega Zemljana, ki ne krši zakonov, bolj kot vladno početje moralo skrbeti komercialno zbiranje podatkov, piše Financial Times.
Podjetja so namreč v zadnjih letih ogromno denarja in naporov vložila v izdelavo sofisticiranih načinov zbiranja in obdelave podatkov o potrošnikih, predvsem na spletu.
Zbiranje podatkov o potrošnikih je tako v zadnjih letih postalo na milijone dolarjev vreden posel, ki ga vodijo malo znana računalniška podjetja, ki z nadzorom spletnega brskanja, zapisov na spletnih družbenih omrežjih, naročil v spletnih trgovinah in javno dostopnih podatkov ustvarjajo profile kupcev in analizirajo njihove navade ter izsledke nato prodajajo zainteresiranim podjetjem.
Datoteke, ki pri tem nastajajo, vsebujejo na tisoče podatkov o posamezniku, celo informacije o najljubši hrani, kreditni sposobnosti in roku poroda pri nosečnicah. Na podlagi tega sestavijo napoved, kako se bo takšna oseba obnašala kot kupec, ta podatek pa podjetja izkoristijo za usmerjeno oglaševanje.
In takšni podatki niso le za bogate gigante. So namreč poceni in zato precej lahko dostopni. Kot piše Financial Times, je treba za osnovne podatke, kot so spol, starost in kraj bivanja odšteti med 0,0005 dolarja na osebo, ali pol evra na 1000 ljudi.
Nekoliko dražje so informacije o ljudeh, ki znotraj svoje družbene mreže veljajo za vplivne. Tukaj se cena giblje med 0,00075 ali 0,75 dolarja na 1000 ljudi. Še malo več pa je treba odšteti za podatke o finančnih zmožnostih in nakupovalni zgodovini osebe – okoli 0,001 dolarja.
"V resnici niste vredni veliko," priznava Dave Morgan, ustanovitelj ene prvih agencij za direktno oglaševanje. Tudi popoln profil je namreč mogoče kupiti za precej manj kot dolar.
Ker pa osnovne informacije ne pomagajo veliko, ko iščete kupce, ki bodo kupili vaš izdelek, večina podjetij išče zelo specifične informacije, kar pomeni, da so tudi tisti, ki prežijo na vašo zasebnost v svojih raziskavah izjemno temeljiti.
Za 0,26 dolarja na osebo LeadsPlease farmacevtskim podjetjem in drugim mešetarjem z zdravili prodaja imena in elektronske naslove ljudi, ki trpijo za rakom, diabetesom ali kronično depresijo. Dodajo jim celo podatke o tem, katera zdravila ljudje že uporabljajo. Podjetjem ponujajo celo popust. Za nakup od 50.000 do 100.000 osebnih datotek, se cena ene zniža na 0,14 dolarja.
Neko drugo podjetje, ALC Data, prodaja sezname ljudi, razporejene po njihovih finančnih zmožnostih. "V trenutni ekonomiji je načrtna izbira tistih, ki imajo dovolj sredstev, ključnega pomena," piše v prospektu družbe.
Neverjetno cveti tudi trg prodaje podatkov, povezanih z dojenčki. Ob nekritični presoji bodočih in novopečenih staršev o tem, koliko veselja je treba s svetom deliti preko družbenih omrežij, teh podatkov niti ni težko zbrati.
Pri ALC se tako hvalijo, da v ZDA izsledijo 80 odstotkov bodočih staršev, njihovih babic, dedkov, tet, stricev, širše družine in ožjih prijateljev ter jih nato posredujejo proizvajalcem otroške opreme, pripomočkov za dojenčka, otroške hrane in podobnim, ki nato te ljudi "zasledujejo" s svojimi reklamami.
Posebne zakonodaje, ki bi nadzorovala preprodajalce informacij, namenjenih marketinški uporabi, skoraj ni. Le podjetja imajo lastne pravilnike, ki se jih bolj ali manj držijo, zato je tudi težko zaupati, da podatki nekoč ne bodo pristali v napačnih rokah.
In preden pomislite, da do tega prihaja samo v ZDA ... Seveda so tarča lovcev na podatke in oglaševalcev tudi Slovenci. In to ne le na spletu.
Ni še dolgo tega, ko so pri Zvezi potrošnikov Slovenije in v uradu informacijske pooblaščenke opozarjali, v kaj vse kupci privolimo, ko pri trgovcu podpišemo lastništvo kartice ugodnosti.
V uradu informacijske pooblaščenke so takrat povedali, da kartice poleg osebnih podatkov hranijo še dovolj zgodovine vaših nakupov, da trgovci vedo, koliko alkoholnih pijač nakupite, če kupujete kondome in koliko nezdrave hrane naložite v svoj nakupovalni voziček, informacije pa hranijo izjemno dolgo.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.