Število rednih mesečnih uporabnikov interneta se je po zadnjih raziskavah v okviru projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS), izvedenih marca in aprila letos, povzpelo na 710,000 uporabnikov oziroma 35 odstotkov celotne populacije. Tedensko uporablja internet okrog 600.000, dnevno pa okrog 400.000 uporabnikov, je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov raziskav v okviru ciljnega raziskovalnega programa o spremljanju informacijske družbe v obdobju od 2001 do 2006 povedal vodja projekta RIS Vasja Vehovar. Če se bo število uporabnikov interneta v Sloveniji vnaprej gibalo po optimističnem scenariju, pa bo junija leta 2006 v Sloveniji že več kot 1,2 milijona uporabnikov interneta.
Po Vehovarjevih besedah je bila Slovenija do leta 1999 zaradi posebne vloge Arnesa po številu uporabnikov interneta visoko nad evropskim povprečjem, nato pa je v splošnem nekoliko zaostala za povprečjem EU. Državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Jozsef Györkös je ob tem poudaril, da je Arnes, ki je omejen na izobraževalno in raziskovalno sfero, svojo vlogo zelo dobro opravil, vendar pa je že blizu tega, da izkoristi ves svoj potencial. "Celotni trg internetne ponudbe pa je še zelo daleč od tega. Internetni ponudniki so se v Sloveniji pač pojavili prepozno - okrog leta 1998 ali 1999. Če bi jih imeli že prej, bi verjetno že prej začelo naraščati število uporabnikov," je pojasnil Györkös. Pomemben pa je tudi delež vsebin v slovenskem jeziku.
Število uporabnikov interneta je po pojasnilih Vehovarja kompleksen indikator, odvisen od vrste okoliščin. Razlikuje se glede na starostno skupino, način anketiranja, način vprašanja itd. Zadnji najbolj celovit pregled mednarodnih primerjav je podan, tako Vehovar, v študiji SIBIS 2003, sicer pa so se meritve v EU v zadnjih letih soočale z znatnimi težavami, zato za leto 2004 ni primerljivih podatkov. Standardne primerjave z EU bo v bodoče zagotavljal evropski statistični urad Eurostat s spomladanskimi meritvami med podjetji in gospodinjstvi, ki bodo predvidoma objavljene še v istem letu. Prve primerljive ocene iz državnega statističnega urada tako Vehovar pričakuje že v letošnji jeseni.
V šolah veliko zanimanje za internet
Poleg tega je predstavil tudi rezultate raziskav v okviru ciljnega raziskovalnega programa o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah v izobraževanju v obdobju 2003-2004. Pri tem gre za spremljanje uporabe različnih informacijskih tehnologij na različnih ravneh izobraževanja - na osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah. Raziskava, izvedena junija lani, tako med drugim kaže, da dve tretjini osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev vsaj občasno uporablja računalnik skupaj z učenci, četrtina pa vsaj eno uro tedensko. Polovica učiteljev vsaj občasno uporablja internet skupaj z učenci, 12 odstotkov pa vsaj eno uro tedensko. Med ovirami za neuporabo računalnika in interneta učitelji najbolj pogosto navajajo neopremljenost učilnic z računalniki in dostopom do interneta.
Učitelji sicer kažejo visoko stopnjo zanimanja za uporabo interneta, zato menijo, da bi morala država to bistveno bolj vzpodbujati. Primerjave z EU pa v grobem kažejo, da med slovenskimi učitelji vlada visoko zanimanje za uporabo interneta pri pouku, vendar pa ga ovira slaba opremljenost šol. Slovenija namreč po številu računalnikov na 100 učencev, tako ugotavlja posebno poročilo eEurope 2003+ (februar 2004), zaostaja celo za povprečjem novih članic EU, saj je v osnovnih šolah le 4,8, v srednjih šolah pa le pet računalnikov na 100 učencev. Povprečje 13 kandidatk za vstop v EU pa je znašalo 5,9 oziroma 6,5 računalnika na 100 učencev. Ivan Gerlič z mariborske pedagoške fakultete je ob tem povedal, da je država pri informatizaciji slovenskega šolstva v zadnjih treh letih nekoliko zaspala, ter da bi morala več postoriti tudi za ustrezno pripravo učiteljev.
24ur.com je na 7. mestu obiskanosti spletnih strani
Vehovar je poleg tega predstavil nekoliko prenovljeno spletno stran projekta RIS ( www.ris.org), obenem pa je spregovoril tudi o rezultatih raziskave o obiskanosti spletnih strani, ki je bila izvedena marca letos. Na prvo mesto po obiskanosti se je uvrstil slovenski spletni iskalnik Najdi.si, ki ga mesečno obišče 63 odstotkov aktivnih uporabnikov interneta v Sloveniji. To po Vehovarjevih besedah pomeni, da ga mesečno obišče okrog 450.000 ljudi.
Z 51 odstotki mu sledi svetovni spletni iskalnik Google, ki je sicer že dobil tudi svojo poslovenjeno različico. Na tretjem mestu je Matkurja (46 odstotkov), nato pa so se zvrstili še Yahoo (40 odstotkov), Siol.net (33 odstotkov), TIS (30 odstotkov), 24ur.com (26 odstotkov), Email.si (26 odstotkov), Mobitel (25 odstotkov), Pinkponk (17 odstotkov), RTV Slovenija (16 odstotkov), Finance (15 odstotkov), Mladina (13 odstotkov), Slowwwenia (13 odstotkov), Delo (13 odstotkov), Dnevnik (11 odstotkov), Večer (11 odstotkov) in E-uprava (šest odstotkov).
Ti podatki kažejo, da se v zadnjih letih med slovenskimi uporabniki interneta vse bolj uveljavljajo slovenske spletne strani. V drugi polovici zadnjega desetletja so namreč bile na vrhu obiskanosti tuje spletne strani, kot sta npr. Yahoo in Altavista, v zadnjih letih pa se je najbolj povečala obiskanost spletnih strani, kot sta Najdi.si in poslovenjeni Google. Obiskanost Matkurje stagnira, Slowwwenia pa beleži upad obiskanosti. V tokratni raziskavi sicer niso bile vključene nedobičkonosne, a prav tako dobro obiskane spletne strani, kot sta npr. Arnes in Cobiss, prav tako nista bila vključena tudi Hotmail in Salamon.