Mobilna telefonija povzroče možganske tumorje. Presna hrana in neoluščena žita nas branijo pred rakom. Pesticidi so v vaši hrani, v vodi in v zraku, zato bodo – če ne naša pa naslednje generacije množično umirale. Alkohol znižuje možnost infarkta. Gensko spremenjena hrana povzroča alergije in odpornost na antibiotike.
To je manjši kupček izjav, s katerimi vas bombardirajo tisk, radio in televizija. Nekatere vesti so vsem razumljive in nedvoumne, nekatere so močno nejasne in jih lahko razvozlja le specialist, nekatere so muhe enodnevnice in spet druge se ponavljajo kot jara kača.
Kaj je res in kaj ni? Kako naj preverimo težo posamezne informacije in predvsem, po katerem od nasprotujočih si navodil naj se pravzaprav ravnamo? To so vprašanja, ki si jih dandanes povsem upravičeno zastavljamo, saj živimo v vedno bolj zapletenem svetu, v katerem še včerajšnja tehnološka čuda postajajo vsakdanjost.
Ko govorimo o rastlinah in hrani vidimo, da vzbuja vse več zanimanja genski inženiring. Gre za metode, ko izoliramo posamične gene iz najrazličnejših živih bitij in jih vgradimo v druge, v našem primeru v sodobne sorte kmetijskih rastlin. Neustrezno imenujejo tovrstne sorte gensko spremenjene (GS) sorte ter temu ustrezno GS organizmi in GS hrana.
Izraz je seveda neustrezen iz preprostega razloga, ker so gensko spremenjena prav vsa živa bitja, sorte kmetijskih rastlin pa še prav posebej in to tudi brez sodobnih biotehnoloških posegov. Uporabljemo tudi izraz gensko transformirane ali transgene sorte, pa še ta je le delno pravilen.
Je sum upravičen?
Naj povem kar takoj: po vsem, kar vemo, lahko rečem o GS hrani le to, da tako natančno požlahtnjene in tako podrobno pregledane hrane človeštvo do sedaj še nikoli ni imelo. Najmanjšega znanstvenega razloga ni, da bi lahko GS hrano označevali kot kakorkoli nevarno zdravju ali okolju.
Prav nasprotno, številni argumenti govorijo o tem, da je le s tem načinom žlahtnjenja mogoče rešiti prej nerešljive probleme, kot so: zamenjati okolju neprijazen herbicid z okolju prijaznim, zamenjati nekajkratno škropljenje s insekticidom z gensko zaščito rastlin, zaščititi rastline tudi pred virusi, izboljšati hranilno in zdravstveno vrednost živil, jim dodati vitamine ali odstraniti alergene iz najbolj izpostavljenih vrst hrane.
Tudi če ne verjamete tovrstnim trditvam, ki jih številni znanstveniki navajamo že lep čas, morda premislite o nekaj preprostih dejstvih. GS hrano že šest let pridelujejo predvsem v Ameriki na vsako leto večjih površinah. Največ pridelajo GS soje in koruze, pa tudi nekaj zelenjadnic in sadnih vrst. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa pol milijarde ljudi, to število se veča iz dneva v dan.
Pri nekaterih poljščinah, na primer pri bombažu dosegajo GS sorte že večinski delež. Povsem mogoče je, da v GS naklonjenih državah netransformiranega bombaža kmalu sploh ne bodo več pridelovali. Mimogrede, ker GS bombaž pridelujejo množično tudi na Kitajskem, ste zelo verjetno oblečeni vanj tudi vi. Razlog tolikšne popularnosti med kmeti je preprost: zaradi le enega do dveh dodanih genov pri tovrstnih sortah na primer odpade večkratno škropljenje z insekticidi. Pridelava tovrstnega bombaža se pravkar uradno širi po Tajskem in Indoneziji, medtem ko ga v Indiji uradno še ne smejo pridelovati. Primer sodobnih kontroverznosti je tudi podatek, da so v Indiji nedavno odkrili 10.000 hektarjev ilegalno zasejanega GS bombaža. Podobno velja za sojo v Braziliji. Kot kaže, kmetje vedo, kaj jim koristi bolje od državnih uradnikov.
Argumenti zagovornikov in nasprotnikov
Že doslej povedano kaže, da je odnos do GM hrane kar se da protisloven. Velika večina znanstvenikov in njihovih organizacij podpira njeno uvajanje in uporabo, zelena gibanja – predvsem evropska, potrošniške organizacije in najrazličnejše druge nevladne organizacije vključno z (presenetljivo!) ekološkimi kmeti, pa ji odločno nasprotujejo.
Skupini se radikalno razlikujeta tako po motivih kot po pristopu tudi na področju obveščanja. Znanstveniki največkrat razlagamo zapletene postopke rastlinske biotehnologije, poudarjamo številne primerjalne prednosti GS sort, opozarjamo, da so GS zdravila, encimi in drugo že desetletje v vsakdanji uporabi in podobno. Značilno za nasprotnike pa je neprestano spreminjanje trditev, ki z dokazi nimajo dosti skupnega. Seveda so najprimernejši argumenti tisti, ki potrošnika kar se da prestrašijo in odvrnejo od uporabe GS hrane.
In kaj izbere potrošnik?
Prostor nam, žal, ne dopušča podrobnejših razlag. GS hrana je seveda med nami, in če vprašate mene, strah je tu povsem odveč. Že prva generacija GS hrane nam ponuja čudovite nove možnosti, geni, ki jih ta čas raziskujejo, pa odpirajo še nič koliko novih. Če tako iz ZDA, Kanade in Argentine uvažamo koruzo je to lahko za nas le dobro, saj tako dobivamo vrhunsko, zdravo in ne nazadnje dovolj poceni krmo.
Tudi če poskušamo potiskati glavo v pesek, moramo namreč slej ko prej priznati, da je tudi cena hrane odločujoči faktor zdravja prebivalstva. Preprosto rečeno: uravnotežena prehrana s čim več zelenjave in sadja – več zdravja. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje, ločeno skladiščenje, transport in označevanje, kar naj bi potrošnikom koristilo, pa jo bo nedvomno podražilo.
Primer odnosa potrošnikov do proste izbire GS paradižnika iz Velike Britanije je več kot zgovoren. Konzerve z velikim napisom GS, nižjo ceno in višjo kakovostjo so šle namreč za med, dokler jih trgovci, zaradi kampanje strašenja potrošnikov, niso odstranili s prodajnih polic. V navidezni skrbi za potrošnika so na tak način potrošniki, kmetje in vrtičkarji izgubili možnost proste izbire. Podobno velja za dejstvo, da jim v Evropi niso na voljo brezvirusne bučke, papaje, na koloradarja odporen krompir in drugo, kar je v ZDA že lep čas vsakdanjost.
Mikotoksinov je v GS hrani manj
Mikotoksini so zelo nevarni izločki nekaterih gliv, ki so lahko že v zelo majhnih količinah strupeni in rakotvorni za ljudi in živino. Navzočnost mikotoksinov v naključno izbrani hrani je nedavno pri nas testirala Zveza potrošnikov Slovenije. Tuje ugotovitve, na podlagi katerih pa še ni možno potegniti splošnih zaključkov kažejo na občasno povečano vsebnost mikotoksinov v ekološko pridelani hrani v primerjavi s konvencionalno. Nasprotno pa ima GS koruza v primerjavi z običajno koruzo do 90 odstotkov manj fumonizinov in do 75 odstotkov manj aflatoksinov.
Novi trendi v EU: GS hrana je verjetno bolj varna
Evropski komisar Philippe Busquin je nedavno sestavil skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj svetuje v zvezi z »znanstvenimi vidiki socialnih protislovij, povezanih z bioznanostjo in biotehnologijo«. Skupina je že izdala poročilo, ki povzema 81 projektov, ki jih je Evropska unija financirala v zadnjih 15 letih, in se nanašajo na biološko varnost. V teh projektih je sodelovalo prek 400 skupin znanstvenikov iz celotne Evropske skupnosti, za raziskave je bilo porabljenih 70 milijonov evrov. Dobeseden prevod sklepne ugotovitve omenjenega poročila neodvisnih strokovnjakov se glasi:
»Raziskave GS rastlin in njihovih produktov, ki so bili doslej razviti in dostopni na trgu, po opravljenem postopku presoje tveganja niso pokazali kakršnih koli tveganj za zdravje ljudi ali za okolje, ki bi bila kakor koli večja, kot so običajne negotovosti, znane pri konvencionalnem žlahtnjenju rastlin. Rezultat uporabe bolj natančne tehnologije in večje regulatorne strogosti je posledično verjetno celo večja varnost, kot jo poznamo pri konvencionalnih rastlinah in hrani. Če obstajajo nepredvideni učinki na okolje – za zdaj se niso pojavili še nobeni – bi jih bilo mogoče hitro ugotoviti z obstoječimi sistemi opazovanj.«
prof. dr. Borut Bohanec, predstojnik Centra za rastlinsko biotehnologijo in žlahtnenje, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
