Internet, poleg tega da omogoča 24-urni dostop do sveta, ponuja raznovrstne oblike komuniciranja in navezovanja stikov – hkrati z anonimnostjo, ki je ena od največjih prednosti in hkrati slabosti spletnega komuniciranja. Zgolj klik na miško zadošča, da vstopimo v drug svet, kjer težave resničnega sveta ne obstajajo in kjer lahko uresničimo marsikaj od tistega, o čemer smo sicer lahko samo sanjali. In ta navidezna svoboda omreži tako odrasle kot tudi mladino.
Brez interneta potrti, žalostni in osamljeni
Britanski spletni časnik The Telegraph je razkril izsledke projektne raziskave Digital Futures, v katero je bilo vključenih tisoč britanskih otrok, starih od osem do šestnajst let. Ugotovitve so alarmantne – 49 odstotkov otrok, mlajših od 12 let, je povedalo, da so žalostni in potrti, če nimajo na voljo dostopa do interneta, kar eden izmed petih vprašanih otrok pa se brez interneta čuti osamljenega.
V projektni raziskavi so se poskušali dokopati do odgovora, kako zelo vpliva svetovni splet na življenje mladih. Že otroci so na splet močno čustveno navezani, z vstopom v najstniška leta pa se navezanost le še krepi. Med najstniki, starimi od 12 do 16 let, je zaradi prekinjene spletne povezave ožaloščenih 60 odstotkov vprašanih, skoraj polovica, 48 odstotkov, pa se čuti osamljene.
Raziskava razkriva še temačnejšo realnost britanske javnosti – le dve leti stari otroci dominirajo nad družinskimi iPadi, najstniki pa so največji uporabniki vseh mobilnih naprav.
Mladi korak pred starejšo populacijo

Otroci, mlajši od 12 let, so se v raziskavi izkazali za "sofisticirane internetne uporabnike“, saj jih 74 odstotkov igra spletne igre, 65 odstotkov si s spletom pomaga pri reševanju domačih nalog, več kot tretjina pa si z njim pomaga pri prodaji in nakupu stvari. Zaradi večje potrošniške ozaveščenosti si mladostniki s spletom pomagajo poiskati cenejša oblačila in druge modne dodatke.
Direktor podjetja Intersoerience, ki je raziskavo tudi izpeljalo, Paul Hudson pravi: "Dejstvo, da so otroci tako čustveno navezani na internet, pogosto obravnavamo kot negativno stvar, v resnici pa je to za generacijo, ki živi svoje življenje na spletu, povsem naravno. To je enakovredno temu, da bi starejšim ljudem vzeli telefon, oni pa bi se zaradi tega počutili žalostne in same.“
Izsledke so primerjali z raziskavo med odraslim prebivalstvom in ugotovili celo, da osem- in enajstletniki opravijo na spletu več opravil kot njihovi starši in starejši sodržavljani. Kljub strahu starejših, da se s spletno komunikacijo slabšajo komunikacijske sposobnosti in govor, pa imajo otroci zaenkrat še rajši osebne pomenke s prijatelji "v živo“.
-Se čutiš preobremenjen z internetom (misliš na prejšnjo aktivnost ali pričakuješ naslednjo)?
-Čutiš potrebo, da bi vedno več časa preživel na internetu, da bi doživel zadovoljitev?
-Si pogosto neuspešen pri kontroliranju, zmanjšanju ali prekinitvi uporabe interneta?
-Si nemiren, nervozen, depresiven ali razdražljiv, če prenehaš uporabljati internet?
-Ostaneš na mreži dlje, kot prvotno načrtuješ?
-Si tvegal izgubo pomembnejših odnosov, dela ali izobraževalnih priložnosti zaradi interneta?
-Si se kdaj zlagal prijateljem, staršem ali drugim zato, da bi skril svojo navezanost na internet?
-Uporabljaš internet kot beg pred problemi ali občutki krivde, nebogljenosti, zaskrbljenosti ali depresije?
V Sloveniji raziskav internetne odvisnosti (še) ni
Za razliko od Velike Britanije v Sloveniji še ne premoremo nacionalnega projekta ali raziskave, ki bi problem omreženosti z medmrežjem in problematiko novodobne odvisnosti od spleta podrobneje obravnavala. Ko smo za osnovne smernice povprašali Inštitut za varovanje zdravja, so nam povedali, da se s tovrstnimi odvisnostmi ukvarjajo le v Novi Gorici.
Irena Jerič iz novogoriškega Zavoda za zdravstveno varstvo je potrdila, da so razmere na nacionalni ravni precej zaspale in da neke nacionalne strategije za boj proti internetni odvisnosti nimamo. Z novodobnimi odvisnostmi, predvsem pa z odvisnostjo od iger na srečo in ne toliko odvisnostmi od računalnika in interneta, se ukvarja Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti – LAS, ki jo sestavljajo lokalni strokovnjaki s tega področja, predstavniki javnih institucij, zainteresirana javnost. Pomembno vlogo imajo pri načrtovanju, razvijanju, koordinaciji in izvajanju različnih preventivnih aktivnosti na področju preprečevanja zasvojenosti, njihovo delovanje pa večinsko financira novogoriška občina.
Svetovalka za zdravstveno in socialno varstvo novogoriške občine Marinka Saksida pravi: "V okviru primarne preventive izvajamo predavanja in delavnice za učence osnovnih šol, dijake srednjih šol, starše in zaposlene v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah v naši občini. Vsebine se tičejo preprečevanja vseh oblik zasvojenosti, poudarek dajemo na vzgoji, preprečevanju dejavnikov, ki vodijo v razne oblike zasvojenosti – tako kemične kot nekemične, kako se soočiti s težavami v zvezi s tem, ko že nastopijo, kam se obrniti po pomoč. V letu 2011 smo izvedli preko 100 predavanj in delavnic. Mestna občina Nova Gorica je med slovenskimi občinami, ki namenjajo največ sredstev področju preprečevanja zasvojenosti."

V breznih internetne odvisnosti
Motnje odvisnosti od interneta je leta 1995 uvedel Ivan Goldberg in ga primerjal s patološko obsedenostjo z igrami na srečo. Patološka raba računalnika povzroča drastične spremembe življenjskega sloga, opuščanje telesnih dejavnosti, zanemarjanje zdravja, izogibanje pomembnim življenjskim dejavnostim, sprememba spalnega vzorca, motnje spanja, omejevanje družabnih dejavnosti in druženja ter posledično izgubljanje prijateljev, zanemarjanje družine in prijateljev, namesto resničnega življenja pa je vse pomembnejši pobeg v virtualno resničnost.
Raziskovalci so doslej prepoznali pet ključnih internetnih odvisnosti: zasvojenost z internetnimi igricami, zasvojenost z virtualnimi odnosi, zasvojenost z informacijami, saj je količina podatkov na spletu neomejena, sledita pa še zasvojenost z računalnikom in odvisnost od virtualnega seksa. In davek, ki ga internetna odvisnost terja, ni majhen. Zasvojeni trpijo zaradi pomanjkanja spanja, bolečin v hrbtu, prenapetih oči, kopičijo se težave v šolah in na delu, zamujajo, so nezbrani, slabšajo se rezultati, zmanjkuje pa jim tudi časa za družinske obveznosti in prijatelje.
Kako ukrepati?
Zdravila v obliki tablet ni, zato morajo odvisniki, če se želijo odvisnosti otresti, temeljito spremeniti svoje navade, organizirati svoj čas in se omejiti pri uporabi interneta, pretirane internetne aktivnosti pa nadomestiti z novimi obveznostmi.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.