Znanost in tehnologija

Spletno oko na preži

Ljubljana, 17. 10. 2007 17.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

U.V.

Prijavna točka za otroško pornografijo in sovražni govor na internetu je v šestih mesecih delovanja prejela 212 prijav.

Aktivnosti s projektom Spletno oko so se začele oktobra 2006, spletna prijavna točka pa je bila uvedena marca 2007. Skupaj so od marca do avgusta prejeli 212 prijav domnevno nezakonite vsebine na internetu. Tako so prejeli 118 prijav domnevnega sovražnega govora, 65 prijav se je nanašalo na domnevno otroško pornografijo, 29 prijav pa je vsebovalo prijavo drugih domnevno nezakonitih vsebin.

Primeri otroške pornografije in sovražnega govora

Na domnevno otroško pornografijo so prijavitelji največkrat naleteli pri obiskovanju spletnih strani, na sovražni govor pa pri obiskovanju spletnih strani in forumov. Večina domnevno nezakonite vsebine (16 primerov) se je nahajala na slovenskih strežnikih.

V devetih primerih je šlo za domnevni sovražni govor, v šestih pa za domnevno otroško pornografijo sledijo pa strežniki v Rusiji (13 primerov) in ZDA (6 primerov). Domnevna otroška pornografija je bila med drugim najdena tudi na ameriških, nizozemskih ter japonskih strežnikih, domnevni sovražni govor pa tudi na strežnikih v ZDA.

Projekt Spletno oko deluje na internetnem naslovu www.spletno-oko.si. Preko te prve slovenske prijavne točke lahko uporabniki spleta prijavijo otroško pornografijo ali sovražni govor na internetu. Delovanje podobnih točk v Evropi in po svetu se je izkazalo za učinkovit ukrep pri odkrivanju nezakonitih in škodljivih vsebin na internetu.

Nekaterih prijav ni bilo mogoče preveriti, saj spletne strani niso bile dostopne ali pa so zahtevale registracijo. V nekaterih primerih je šlo za podvojene prijave ali pa ena prijava vsebuje povezave na več spletnih mest. Sodelavci Spletnega očesa so v 40 primerih ocenili, da je prijavljena vsebina domnevno nezakonita in jo posredovali na policijo.

Prijave, pri katerih je bilo ugotovljeno, da se vsebina nahaja na tujih strežnikih v državah, ki so članice InHope (krovna organizacija za nezakonite vsebine), pa so bile poleg tega posredovane tudi lokalnim InHope točkam. V celotnem obdobju so bili taki primeri štirje. Slovenska InHope točka od drugih članic v danem obdobju ni prejela nobene prijave.

40 prijav policiji

Od marca do konca avgusta so s Spletnega očesa na policijo posredovali 27 prijav domnevne otroške pornografije, 11 prijav domnevnega sovražnega govora ter dve prijavi spletnih mest za katera so na podlagi prijavnih podatkov pregledovalci ocenili, da se na njih zelo verjetno nahaja otroška pornografija, vendar pa njune vsebine niso mogli preveriti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

internet splet varnost otroška pornografija spletno oko inhope

SORODNI ČLANKI

Identificirali pedofila

Uporaba interneta v Sloveniji narašča

Šolarji na internetu

Splet in mobilniki ogrožajo otroke?

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Ramzess

18. 10. 2007 11.36

Čudno se mi zdi tole malo, poleg tega da prav nič ne piše, kdo so ti akterji. Skušajo vpeljati neko aktivnost, pa ne morejo nič preverjat. Strokovnjaki in pol, razen tega, da jemljejo zakon v svoje roke, na nek način, saj sami odločajo o tem, kaj naj bi bil "sovražni govor" in kaj naj bi bilo kršitev in kaj ne in potem svoj izbor predajo policiji. Portal kaže kar precejšno anonimnost teh akterjev, saj spletne povezave INHOPE, vrhovnega tožilstva in policije niti delujejo ne. Vprašljiva je tudi, za moje pojme, verodostojnost takega početja, videti da potencialnim prijaviteljem omogoča le malo preveč svobode, da ne omenjam posledic krivih ali namernih prijav (osebni motivi). Definiciji obeh pojmov ("otroška pornografija" in "sovražni govor") na portalu sta zanimivi in pregledni, a vseeno vsebujeta nekaj čudnih cvetk: "oziroma osebo, za katero se zdi, da je otrok" in "realistične podobe neobstoječega otroka v nedvoumnem spolnem dejanju" Pa razumi če lahko tak nesmisel. "Kaj je slika (posnetek) otroške pornografije? Slika (posnetek) otroške pornografije je neposreden dokaz spolne zlorabe otroka." Kratek, a še preveč splošen odgovor, pol pa ni čudno, da se v tem košu znajde množica slik iz družinskih albumov, ki sploh ne bi smela biti v tem košu. Ne zgolj nek posnetek nagega otroka, temveč "kakšen" posnetek konkretno je posnetek otroške pornografije. "... in podobno. ... in podobno" To ne sodi v opis sovražnih oblik govorov, ker to pripelje do tega da nekateri napačno tolmačijo zadevo in prijavijo nekaj kar ne bi smeli oz. so motivi prijave osebne narave in ne dejstvo, da gre za sovražni govor. "Glavni cilj sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je ponižati, prestrašiti in spodbuditi nasilje." Lepo rečeno, a škoda ker na portalu ne bo prijav proti predstavnikom oblasti, ne glede na nivo ali vejo oblasti, ki to počnejo že desetletja, ne le da zdeve ne bi šle naprej, potencialni prijavitelji bi bili obravnavani kot so že sicer, če imajo kaj slabega reči glavašem, ko jih preganjajo na vse načine. Pogosta vprašanja in anonimnost: "Ali lahko prijavitelj dobi povratno informacijo o tem, kaj se dogaja z njegovo prijavo? Prijave so anonimne, zato prijavitelj ne more dobiti povratne informacije o posredovani prijavi." To je žal objektivno, saj bi prijavitelj prijave, recimo proti, karikiram, ameriškemu predsedniku, kaj hitro, celo na lastnem domu, dobil povratne informacije o njegovio prijavi in še sila neprijetni bonus. Res ni treba biti tako naiven, čeprav je odgovor podan splošno. O anonimnosti pa raje ne bi, saj vsi vemo kdo je za tem, tako je jasno, da je anonimnost prijaviteljev relativna, pač zelo odvisna od prijave. Tako vidi in meni moje kritično oko, razumem dober namen, a meje morajo biti, brez posploševanja in dvo- ali večumnosti.

ODGOVORI

0 0