Znanost in tehnologija

'Slovenski' splet praznuje

Ljubljana, 27. 11. 2006 14.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Pred 15 leti je v Sloveniji zaživel internet, brez katerega si danes skoraj ne moremo več predstavljati življenja.

Slovenija je s spletnimi povezavami dobro pokrita.
Slovenija je s spletnimi povezavami dobro pokrita. FOTO: B.M.

V Sloveniji mineva 15 let od prve internetne povezave, ki jo je Institut Jožef Stefan (IJS) vzpostavil z nizozemskim nacionalnim inštitutom za fiziko in matematiko (NIKHEF) kot eno od 200 takratnih internetnih točk. "Slovenija je s statističnega vidika izjemno dobro pokrita z internetnimi povezavami," je na prireditvi na inštitutu dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan ter ocenil, da so v praksi te povezave predvsem na oddaljenih območjih slabše.

Večjo razširjenost širokopasovnih dostopov po besedah vodje direktorata za elektronske komunikacije Matjaža Janše omogočata dve sili, in sicer ponudba storitev in vsebin ter razvoj konkurence. Kot je poudaril, je bilo na tem področju v zadnjem letu narejenega veliko, saj je razpis za zagotavljanje tretje generacije mobilnih storitev UMTS omogočil konkurenco na področju mobilnih povezav, pozitivni premiki pa so opazni tudi na področju brezžičnih širokopasovnih dostopov.

Širjenje konkurence na področju zagotavljanja širokopasovnih povezav bodo različnim ponudnikom dovolili vstop na tista območja, kjer danes predvsem zaradi velikih investicijskih stroškov končnim uporabnikom širokopasovne povezave niso dostopne. "Tudi to je eden od načinov, da se oddaljena območja približajo medomrežju z dovolj visoko hitrostjo," je dejal.

Ker sprostitev konkurence po njegovih besedah ne bo zadoščala za to, da bi vsi uporabniki prišli do zadovoljivih pasovnih širin, je država pripravila projekt Nacionalno širokopasovno omrežje, v okviru katerega želi do leta 2010 vsem prebivalcem omogočiti dovolj zmogljive širokopasovne dostope. Dolgoročno, do leta 2020, pa želi vsaj 90 odstotkom prebivalcem optično omrežje pripeljati do hiše, in sicer z gradnjo odprtih lokalnih omrežij, ki bodo odprta za vse operaterje, je pojasnil Janša.

Začetki interneta segajo v pozna 50. in 60. leta, ko je ameriška agencija za napredne projekte (ARPA) po naročilu tamkajšnjega obrambnega ministrstva izdelala omrežje za vojaške potrebe. Širša uporaba interneta se je začela dve desetletji kasneje, in sicer z uvedbo komunikacijskega protokola TCP/IP (TCP - Transmission Control Protocol in IP - Internet Protocol), kot standarda za povezavo mnogovrstnih omrežij in izmenjavo informacij.

V zgodnjih 90. letih se pojavita orodji Gopher in World Wide Web (www). Gopher omogoča hierarhično menujsko ureditev informacijskih virov, orodje www pa v globalno omrežje uvede idejo hipertekstnega povezovanja dokumentov. Od tedaj uporaba interneta strmo narašča.

Po besedah profesorice in predsednice Internet Society Europe Borke Jerman Blažič je internet ena od inovacij, ki je prispevala k dvigu produktivnosti in kakovosti življenja. "Za internet je tipično, da vsebino ustvarjajo njegovi uporabniki," je dejala in ponazorila njegov presenetljivo hitri razvoj.

Spletno podjetje Ebay je po njenem prepričanju najboljši primer rasti trgovine in produktivnosti preko interneta. Ebay ima 200 milijonov uporabnikov z 29-odstotno letno rastjo, ki dnevno na dražbi ponudi 21 milijonov izdelkov. V ZDA in Evropi je ustvaril preko 340.000 novih delovnih mest. Dnevno opravi 350 milijonov poizvedovanj in je s tem ostra konkurenca iskalniku Google s 100 milijoni dnevnih poizvedb.

"Danes je na internetu več kot 50 milijonov blogov, današnje področje blogosfere pa je 100-krat večje od tistega pred tremi leti. Ta sfera se danes podvoji po 200 dneh, vsak dan pa na spletu nastane 175.000 novih blogov," je dejala in dodala, da se problemi kažejo predvsem v iskanju, strukturiranju in indeksiranju informacij.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User50216
27. 11. 2006 23.35
Saj je minimalna pasovna širina... 28800bps od 28.10. letos naprej (akt o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta)... Povezava v oddaljena območja? Živim v okolici Ljubljane (slabih 30km iz mesta), pa nam Telekom ne zagotavlja niti 28800bps. In kdo si upa pri tej hitrosti resno uporabljati internet? Jaz si z 28.8Kbps še e-maila ne upam odpret. Telekom je pač en velik dinozaver, so čisto brez kakršne koli razvojne vizije, že več let se jih gre izključno samo za dobiček, stanje omrežja je pa njihova zadnja skrb (razvodno omrežje, ne hrbtenice). Konkurenca tu čisto nič ne pomaga, ker razen kabelskih operaterjev (in če imaš komaj telefon, potem lahko po mojem o kabelski itak samo sanjaš) nima še noben kakšnega razvodnega omrežja. Resnično me zanima kdo bo kupil Telekom, če se bo pa prvo moral lotiti spraviti v red vse kable?
User100270
27. 11. 2006 20.31
V Sloveniji se moramo tisti, ki smo dobili hitro internetno povezavo v oddaljena območja, zahvaliti predvsem poznemu lastninjenju Telekoma če mene vprašate. Noben operater ne bo svojega omrežja širil nekam kjer ne bo z vloženimi sredstvi dovolj velikega dobička.Država bo morala na tem področju igrati vlogo regulatorja trga predvsem v smislu določanja minimumov pasovne širine/ prebivalca za posamezno področje v kolikor naj bi operater takšno omrežje zgradil. Pri tem upam , da bodo imeli v mislih prihajajočo VOIP in video telefonijo , ki bo v prihodnje postala trend in potrebuje precej kratke odzivne čase in velike pasovne širine.
User176124
27. 11. 2006 15.12