Najbolj znan skladatelj mini računalniških uvertur je gotovo Brian Eno, ki je zaslovel z 'glamrock' skupino Roxy Music. Uvodno melodijo je zasnoval za Okna 95. Celotno podjetje je bilo popolna skrivnost, šele nekaj mesecev po zagonu Windows 95 pa se je vest o skladatelju startne kompozicije začela širiti v javnosti. Najbolj zagrizeni računalniški 'detektivi' so namreč vzeli pod drobnogled datoteko 'The Microsoft Sound.wav' in odkrili nekatere značilnosti, ki so pritrjevali tezi o Enojevem avtorstvu.
Kasneje je v pogovoru za San Francisco Chronicle priznal, da je bil v tem obdobju popolnoma brez idej. In tako je bil "resnično hvaležen", da je dobil tako natančno naročilo: "Poklical me je tip z agencije in rekel: 'Potrebujemo glasbeni komad, ki bo inspirativen, univerzalen, bla-bla, da-da-da, optimističen, futurističen, čuten, čustven in kar je še teh pridevnikov, na koncu pa je rekel, da naj bo dolg 3 ¼ sekunde."
Eno, ki je bil med drugim producent albumov Davida Bowieja in U2, se je lotil dela. Brez ironije ni šlo, saj je za Microsoftovo naročilo uporabil svoj Apple Macintosh in celo skupino sintetizatorjev Yamaha.
84 poskusov do uspeha
Dokler ni prišel do 'ta pravega' zvoka, je Eno v iskanju idealnega zložil številne glasbene vložke. Na koncu jih je bilo natančno 84. "Totalno sem potonil v svet teh mičkeno majhnih glasbenih komadov," je povedal Eno. Ko je kasneje skladal daljše skladbe, dolge okrog tri minute, se mu je zdelo, da so kot "oceani časa".
Z Microsoftovim zvokom sicer ni obogatel, saj je zanj dobil 'le' 35.000 dolarjev, čeprav je bilo v dveh letih prodanih 110 milijonov kosov Windows 95. Treba pa je priznati, da njegov honorar niti ni bil tako majhen glede na to, da kompozicija traja dobre tri sekunde...
Nihče pa doslej še ni potrdil, kdo je avtor zadnje izdaje Microsoftovega operacijskega sistema za Windows Visto. Ob govoricah, da naj bi bil to Robert Fripp, kitarist skupine King Crimson, pa na vprašanja o tem pri Microsoftu skrivnostno odgovarjajo, da jim "niso znani podatki o skladatelju". O Frippovem avtorstvu naj bi celo obstajal video: Making-of-Video.
In kdo je zaigral pri Applu?
Kratek in prodoren startni zvok za Applov računalnik je pred 14 leti skomponiral Jim Reekes, ki je avtorstvo priznal šele pred kratkim – in to na najbolj popularnem ameriškem blogu "BoingBoing". Vse dotlej so Applovi uslužbenci molčali, kdo je oče legendarnega zvoka flavt v C-duru.
Reekes je povedal, da je želel "nekoliko obilnejši, močnejši bas, visoke tone in ostro otvoritev", skladbica pa je nastajala na Korg Wavestation. Ob tem se mu je zdelo izjemno pomembno, da uporabniki ob ponovnih zagonih po sesutju Applovih računalnikov ne bi razvili negativnih asociacij, ko bi zaslišali uvodno zvočno kuliso. Z Jurskim parkom je njegov Mac-sound dokončno postal del pop-kulture. V filmu Stevena Spielgberga je namreč prizor, ko se v parku naenkrat prižgejo vsi računalniki in iz njih zadoni Reekesova skladbica.
Nekaj Applovih računalnikov, med njimi zgodnji PowerMacs, je bilo sicer opremljenih z drugačno uvodno glasbo, ki jo je zabrenkal jazz-kitarist Stanley Jordon. Toda skladbica se je zdela premalo udarna tudi ustanovitelju Appla Stevu Jobsu, ko se je leta 1997 vrnil za krmilo računalniške firme in je za začetek ponovno uvedel instaliranje prvotnega' startnega zvoka, ki ga je uglasbil Reekes.
Že v naslednjih tednih pa se utegne zgoditi, da bo tudi ta Applova 'klasika' postala preteklost, saj naj bi s povsem novim glasbenim uvodom opremili prve prototipe nove generacije Macov.
Kot hipnotiziran je buljil v napis 'Intel Inside'
Za Intelovo mini-skladbico ("da-da, da-damm") se prav tako skriva pravi komponist. V tem primeru gre za v Los Angelesu živečega Avstrijca Walterja Werzowo, ki trdi, da je takrat sprejel naročilo, ne da bi se mu sanjalo, kaj Intel sploh predstavlja.
Menda je bil na začetku povsem brez idej, kar se je po prvem tednu studijskega dela tudi poznalo: "Vse skupaj je bilo slišati bedasto, nasekano in čudaško," se spominja Werzowa. Do preboja je prišel šele, ko je nekaj časa buljil v napis "Intel Inside" in kot hipnotiziran pričel peti. Sledilo je deset dni trdega dela v studiu. Ostalo je zgodovina računalništva.
Od takrat je Werzowa iskani oblikovalec zvoka ('sound designer'). Njegovi zvočni prebliski so še vedno dolgi le nekaj sekund, glede na velikost podjetja, ki jih naročil, pa stanejo tudi čez 100.000 dolarjev. Koliko mu je za njegovo stvaritev plačal Intel, pa Werzowa ne želi izdati.
