Prvoaprilska šala s kančkom resnice

Spletne strani 24ur.com si brez komentarjev niti ne moremo predstavljati, saj jih jemljemo kot pomemben del naših medijskih vsebin. Kot pravi odgovorna urednica 24ur.com Barbara Repovž, je to ena izmed interaktivnosti, ki jo spletni medij mora imeti.

V včerajšnjem prispevku Nič več komentiranja na 24ur.com smo se tako zgolj šalili, da po 20. aprilu oddaja komentarjev ne bo več možna. A vseeno je prvoaprilska šala vsebovala tudi nekaj resnice. Sovražni govor je namreč problematika, s katero se ne sooča le naša spletna stran, ampak tudi drugi spletni mediji v Sloveniji in v svetu.

In kaj pravi Ustava RS?

Ustava Republike Slovenije zagotavlja posameznikom pravico do svobodnega izražanja, kar je ena od temeljnih človekovih pravic. Z njo vsakemu posamezniku zagotavlja svobodno izražanje misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsak državljan ima svobodno izbiro in lahko sprejema in širi tako vesti kot mnenja.

Vendar pa je vsaka pravica, ki jo posameznik ima, omejena. In tu velja omeniti še nekatere ustavne pravice. Vsem ljudem ustava namreč zagotavlja osebno dostojanstvo in varnost. Poleg tega pa tudi v 63. členu izrecno prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Prepoveduje tudi spodbujanje k nasilju ali vojni.

Določanje, kaj je sovražni govor in kaj ni, pogosto ni lahko, saj neke enotne opredelitve, kaj sovražni govor je, ni. Obstaja pa nekaj skupnih potez, s katerimi sovražni govor prepoznamo. Najpogosteje namreč govorimo, da gre za sovražni govor, ko gre za zmerljive, žaljive, ustrahovalne izraze, ki lahko tudi pozivajo k nasilju, sovraštvu ali diskriminaciji.

Kako se sovražni govor kaže v praksi?

Moderatorji 24ur.com se s sovražnim govorom soočajo vsakodnevno, največkrat pa ga opazijo pod prispevki, ki se neposredno navezujejo na določen narod, raso, veroizpoved in politično pripadnost. Odločitev, kaj je sovražni govor in kaj ni, je večkrat tudi subjektivna, a moderatorji se v osnovi osredotočajo na sporočilno vrednost komentarja. Delo si lajšajo tako, da presojajo, ali uporabnik s komentarjem spravlja nekoga v podrejen položaj oziroma ga obravnava kot manjvrednega. Pogosto je sovražni govor "zavit v celofan" in na prvi pogled ni nevaren, nosi pa sovražno sporočilno vrednost – odkrivanje tovrstnega sovražnega govora je po besedah moderatorjev najtežje.

Uporabniki so s prijavo pristali na splošne pogoje uporabe in se tako med drugim zavezali, da v svoji komunikaciji ne bodo uporabljali groženj, slabšalnega, poniževalnega ali žaljivega načina izražanja. In ravno ti pogoji uporabe tudi določajo, da uporabniku, ki jih krši, moderator lahko onemogoči dostop do komentiranja.

Sovražni govor v komentarjih je posebej problematičen, ker uporabniki komentarje redkokdaj oddajajo pod pravim imenom. Vzdevki jim sicer dajejo določeno stopnjo anonimnosti, a spomniti velja, da to še ne pomeni, da je uporabnik popolnoma skrit in neizsledljiv. Uporabniki se morajo zavedati, da četudi sovražni govor uporabljajo pod vzdevkom in na spletu, za svoje besede še vedno odgovarjajo. Tudi zakonsko.