Splet je med mladimi izredno priljubljen in če je po eni strani zelo priročen, saj na njem najdemo zabavne, uporabne in koristne vsebine, je tudi poln novih pasti, predvsem za mlajše. Starši morajo biti zato pozorni, katere spletne strani obiskujejo njihovi otroci in če na spletu delijo osebne podatke.

V slovenskem spletnem prostoru skrb vzbujajo spletne strani, na katerih pedofili iščejo svoje žrtve. Kot so poročali na spletni strani Centra informacijske varnosti (CIV), se je pred kratkim vrnil portal chat386.com. Na CIV so zapisali še, da so konec lanskega leta s pomočjo "vabe" dokazali, da "so na njem mladoletne osebe za seks iskali moški, stari od 18 pa vse do 50 let. Ti so želeli z lažno 14-letnico komunicirati prek orodja za klepetanje MSN in Skype, mnogi pa so si želeli celo spolnega odnosa." Portal chat386.com pa se je vrnil, in sicer z novo domeno frendi.si. Na CIV so ugotovili, da sporno spletno stran gostuje Institut "Jožefa Stefana". "Na njem se je nahajal celo glavni strežnik za "irc" komunikacijo," so zapisali.

Na inštitutu so na osnovi opozorila preverili, ali res obstaja povezava na omenjeni strežnik, in izkazalo se je, da je bil zlorabljen eden izmed računalnikov inštituta, priključen konec avgusta v povsem ločenem delu omrežja, poroča CIV. "To omrežje je zavestno namenjeno raziskovalni uporabi varnostno tveganih protokolov in storitev ter je zato zunaj neposredne kontrole njihovega centra za mrežno infrastrukturo. Strežnik so nemudoma izključili in obljubili, da bodo primer podrobno raziskali. Z izključitvijo strežnika je seveda prenehala delovati tudi spletna stran frendi.si. Ta je medtem za kratek čas našla domovanje na novem strežniku, ki je v lasti Tuš Telekoma," so še zapisali na spletni strani.

Otroci so lahko neposredne ali posredne žrtve

Najverjetneje pa omenjeni spletni portal ni edini, kjer lahko pride do zlorab mladoletnih. Zato je prav, da starši in skrbniki otrok upoštevajo preventivne napotke in preprečijo nasilje, še preden se zgodi. Policija opozarja, da lahko otroci postanejo neposredne ali posredne žrtve spolne zlorabe, ne da bi se tega zavedali. Tega se morajo zavedati tako starši kot otroci.

Neznani ljudje, s katerimi klepetamo prek spleta, lahko imajo lažne profile in njihovi podatki niso resnični, torej se izdajajo za nekoga drugega. Policija zato svetuje, da smo pri uporabi spleta izjemno previdni in svojih podatkov ne razkrivamo.

"Nekdo, ki na primer pravi, da je desetletna deklica, je lahko v resnici starejši moški. Spolni napadalci, ki uporabljajo internet, so lahko katere koli starosti, moški ali ženske, in nikakor ne drži stereotip, da so storilci spolnih deliktov 'zanemarjeni in hudobni stari moški'," opozarjajo.

Policisti otrokom svetujejo še, da pri vstopu v klepetalnico vedno uporabijo vzdevek, ki ni njihovo ime. Otroci naj neznanim osebam ne posredujejo svojih podatkov, kot so ime, domači ali elektronski naslov, številka telefona ali mobitela, podatki o šoli, kje delajo starši, kako je ime staršem itd.

Otroci naj tudi nikomur ne posredujejo svojih fotografij, tudi prek prenosnega telefona ne. Otroci naj se tudi ne dogovarjajo za srečanje z nekom, ki so ga spoznali prek interneta, in naj ne odpirajo elektronskih sporočil, ki so jih prejeli od ljudi, ki jih ne poznajo. Lahko vsebujejo neprijetne slike ali viruse, ki poškodujejo računalnik.

Poleg tega policisti otrokom priporočajo, naj ne klikajo na povezave, ki jih dobijo od znanca s spleta, saj lahko vsebujejo neprijetne slike ali zapise. Če otroka kdo na internetu spravi v neugoden položaj ali ga muči in nadleguje, mora otrok to povedati staršem in skrbnikom. Ni namreč sam kriv, da se to dogaja. V primerih spletnih strani, ki imajo možnost blokiranja osebe, je treba o neprimernih sporočilih obvestiti moderatorja. Policisti še svetujejo, da v klepetalnicah mladostniki ne uporabljajo funkcije "zasebno" in naj ne odgovarjajo na opolzka ali nesramna sporočila.

Staršem policisti svetujejo, naj pridobijo informacije o internetu, njegovih možnostih, ponudbi, uporabi, naj bodo z otrokom v času, ko je na spletu. Prav tako je priporočljivo, če se starši z otrokom pogovarjajo in mu razložijo o seksualni viktimizaciji in potencialni nevarnosti na spletu.

Imeti je treba nadzor, kdaj in koliko časa otrok preživi na internetu. Priporočljivo je, če je računalnik v sobi, v katero vstopajo vsi člani družine. Prav tako mora biti računalnik, ki ga uporablja otrok, zaščiten s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine. Primerno je tudi, če se starši pozanimajo, kakšen je nadzor nad internetom v šoli ali pri prijateljih, kjer se otrok veliko zadržuje.

Z otrokom se je tudi treba dogovoriti, naj svojih osebnih podatkov in fotografij ne pošilja nikomur, naj se ne dogovarja za srečanja z neznanci, ki jih je spoznal na spletu, naj takoj pove, če najde spletne strani, zaradi katerih mu je neprijetno ali ga je celo strah, in naj ne odgovarja na sporočila, zaradi katerih se počuti slabo ali neprijetno. Starši morajo dati otroku vedeti, da ni kriv, da je dobil tako sporočilo. Če otrok pove staršem, da je naletel na neprijetne vsebine ali da ga je nekdo prek spleta nadlegoval ali če starši sami naletijo tovrstno vsebino, morajo o tem obvestiti svojega ponudnika internetnih storitev in policijo ali posredovati prijavo na Spletno oko.