Pred digitalnim prapokom

Skupaj gre za 161 eksabajtov (EB) oz. 161 milijard gigabajtov (GB): toliko podatkov je do konca lanskega leta nakopičilo svetovno digitalno človeštvo, kar je 3,5-milijonkrat večja količina, kot jih vsebujejo vse doslej napisane knjige.

Samo elektronska pošta prispeva k tej količini okrog šest milijard gigabajtov, trend pa gre v smeri hitrega povečevanja. Rast po ugotovitvah raziskovalcev velja tudi za klepetalnice. Medtem ko je bilo leta 1998 po svetu komaj 253 milijonov elektronskih naslovov, jih je danes že 1,6 milijarde, to število pa naj bi se do leta 2010 povečalo za dodatnih 250 milijonov.

Študija raziskovalcev IDC je pokazala, da bo človeštvo do leta 2010 nagrmadilo za celih 988 milijard gigabajtov digitalnih informacij. To bo šestkrat več kot je sedanja količina vseh shranjenih podatkov na svetu.

Brez omejitev?

Po mnenju izvedencev pa ni bojazni, da bi se zaradi obilne količine podatkov svetovna digitalna mreža sesula. Naročnik študije, družba EMC Corporation meni, da bodo digitalne naprave, zlasti mobilni telefoni, iPodi in videorekorderji dovolj zmogljivi, da bo nanje mogoče shraniti želeno količino podatkov. Ponavljajoče se pridobivanje povsem istih podatkov s spleta bi bilo tako povsem odveč. Prav tako naj bi uporabniki bolj kot doslej komprimirali podatke, s čimer bi sprostili dovolj spominskega prostora, upravitelji omrežij pa naj bi poskrbeli za dovolj hiter pretok podatkov.

Ob tem se nekaterim poznavalcem področja porajajo primerjave s terorijo 'prapoka'. "V relativno kratkem času bomo doživeli dramatično ekspanzijo velike količine podatkov," napoveduje podpredsednik EMC Corporation Chuck Hollis.

Počasi se uveljavljajo flash- mediji

Na vprašanje, ali se bo vse večje kopičenje podatkov še naprej odvijalo na trdih diskih, ni mogoče dobiti jasnega odgovora. Vse bolj pa se zdi, da bomo bolj kot doslej uporabljali različne vrste medijev, kot so denimo USB ključi, ki so priročni, njihova uporaba je enostavna, ob tem pa porabijo malo energije. Pogosteje naj bi jih uporabljali tudi v povezavi z mobilnimi telefoni in MP3 predvajalniki. Seveda pa je drastično znižanje cen flash- medijev pogoj, da izrinejo pomen trdih diskov v osebnih računalnikih.

Težave z arhivi

Glede trajnosti shranjenih podatkov raziskovalci zaenkrat ne vidijo rešitve, ki bi zadoščala za vse večne čase. "Pred dvajestimi leti smo uporabljali 5 1/4 colske diskete in programe, ki danes ne obstajajo več," pravi Hollis in dodaja, da se mora industrija lotiti tudi tega problema. "Zaenkrat so skrbniki digitalnih podatkov še vedno obsojeni na presnemavanje s starih formatov na nove medije."

Ob vse večji poplavi podatkov imajo težave tudi posamezniki. Le kdo ima na voljo toliko časa, da bi ure in ure preždel za računalnikom samo za katalogiziranje digitalnih fotografij? Izvedenci verjamejo, da naj bi digitalne vsebine v prihodnje avtomatsko shranjevali s pomočjo gesel, s čimer bi lahko lažje obvladovali naraščajočo količino in raznolikost podatkov.

Ogrožena zasebnost

Čez tri leta naj bi več kot dve tretjini podatkov izhajalo iz zasebnih virov, potovali pa bodo po infrastrukturi, ki bo v večinski lasti javnih in komercialnih organizacij. Ob tem naj bi se povečevala potreba po zagotavljanju varnosti in zanesljivosti. Tukaj pa se začnejo velike težave. "Potrebovali bi dogovor, ki bi določil, katera vrsta obdelave podatkov je dopustna in katere ne," meni Hollis.

Otežujoča okoliščina naj bi bilo dejstvo, da imajo svetovne vlade vsaka svojo 'računico'. "Dokler bodo za zlorabe podatkov veljale tako mile kazni, na internetu nihče med nami ne bo deležen posebno velike zasebnosti in varnosti," dodaja Hollis.