Trojica se je 27. januarja 1967 pripravljala na prvo izstrelitev v novem ameriškem vesoljskem programu Apollo, katerega glavni cilj je bil pristanek Američanov pred Sovjeti na Luni.
Grissom je bil veteran poletov z vesoljskima ladjama iz predhodnih vesoljskih programov Mercury in Gemini. White je 3. junija 1965 samo poltretji mesec za Sovjetom Aleksejem Leonovom, kot prvi Američan izvedel vesoljski sprehod. Izstopil je iz dvosedežne vesoljske ladje Gemini 4. A ker je bil Leonov prvi, so takšno sprehajane poimenovali leonovanje. Chaffee je bil novinec. Ker ni bil še nikoli v vesolju, ga tudi po smrti nekako niso priznali za pravega astronavta. Chaffeejeva vdova se je morala boriti več desetletij, da so to razlikovanje omilili.
Posadka Apolla 1 je na nesrečni dan vadila za izstrelitev, ki so jo načrtovali že samo mesec kasneje, 26. februarja 1967. Ameriška uprava za aeronavtiko in vesolje NASA je želela prihraniti čas in je preizkus pri katerem bi morali prazno vesoljsko ladjo napolniti s čistim kisikom opustila. Na tragični dan je bilo na vrsti poskusno odštevanje, podobno tistemu pred pravo izstrelitvijo. Trojka, oblečena v skafandre, je po vrsti preverjala vse naprave v kabini Apolla 1 na vrhu nosilne rakete. Zaradi "kislega zadaha" je dvakrat poklicala nadzornike. Toda nadzorniki v vzorcih zraka niso našli ničesar.
Astronavti so bili v kabini že več kot pet ur, ko je nenadoma izbruhnil požar. Umrli so v 18 sekundah. V izvidih o smrti piše, da so se zadušili, ker so vdihavali ogljikov monoksid. V 19 sekundah je eksplodiralo. Iz ladje so buhnili plameni. Za odpiranje vrat kabine bi potrebovali 30 sekund. Tega časa pa niso imeli. Po drugih podatkih so vesoljci živeli skoraj 30 sekund, za odpiranje lopute pa naj bi celo v normalnih okoliščinah potrebovali od ene do poldruge minute.
Ostanke Apolla 1 je pregledalo več kot 1500 strokovnjakov. V enaki vesoljski ladji so rekonstruirali požar. Preiskovalni odbor vesoljske agencije NASA je ugotovil, da sta tako NASA kot družba North American kriva za slabo upravljanje, malomarnost, površnost in pomanjkljivo načrtovanje in da za varnost vesoljcev nista dovolj poskrbela. Odbor je tudi ugotovil, da je požar povzročil najverjetneje kratek stik v električni napeljavi. Nezavarovan električni spoj je vžgal druge snovi v kabini. Drugi vir pa trdi, da je kratek stik zakrivil izvijač, ki ga je nek tehnik domnevno pozabil v vesoljski ladji. Čisti kisik v kabini je ognju delo zelo olajšal. Pred poletom naslednje vesoljske ladje, poimenovali so jo Apollo 7, so izdelali novo loputo na plin, ki jo je bilo mogoče odpreti že v dveh sekundah, vesoljci so dobili negorljive obleke in tudi skoraj vse vnetljive snovi v kabini so zamenjali z negorljivimi.
Smrt treh Američanov je zakrivila pravzaprav politika - tekma s Sovjeti za Luno. Ruski kozmonavt Aleksej Leonov je septembra 1993 na predavanju v Mariboru povedal, da bi se nesreči Apolla 1 lahko izognili, če bi ZDA in SZ začeli sodelovati že prej. Med vajo na Zemlji je namreč že 23. marca 1961 v tako imenovani surdobarokomori, tudi v njej je bil čisti kisik, kandidata za polet v vesolje Valentina Bondarenka zajel ogenj. Bondarenko je osem ur po nesreči zaradi opeklin umrl. V SZ so po njegovi smrti vsakršno misel na čisti kisik v vesoljskih ladjah opustili v ZDA pa za nesrečo sploh niso izvedeli.
