Direktiva je bila sprejeta leta 2006 v sklopu protiterorističnih ukrepov po terorističnih napadih v Londonu in Madridu. Telekomunikacijskim podjetjem je naložila hrambo podatkov za obdobje do dveh let, državam članicam pa sprejem ustrezne nacionalne zakonodaje.
V Sloveniji je bila direktiva uveljavljena z zakonom o elektronskih komunikacijah, v skladu s katerim morajo operaterji obvezno do 14 mesecev hraniti vse podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke o uporabi javne komunikacijske storitve. To med drugim vključuje podatke telefonskih klicih, sporočilih ter dostopih do interneta in elektronske pošte, ne pa tudi njihove vsebine.
Kljub temu pa direktiva resno posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščite osebnih podatkov, meni sodišče in dodaja, da so postavljene določbe presegle tisto, kar je nujno potrebno. Zato je z današnjo sodbo direktivo razveljavilo.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da je hrambo podatkov sicer mogoče obravnavati kot primerno orodje za boj proti hudim kaznivim dejanjem, vendar pa je hkrati ugotovilo, da je Unija z direktivo prekoračila meje sorazmernosti.
Direktiva bi morala biti zastavljena ožje in omejena le na najnujnejše posege v temeljne pravice. Sodišče je prav tako opozarja na odsotnost določila, da se morajo podatki hraniti na ozemlju EU, in posledično pomanjkljiv nadzor nad morebitnimi zlorabami.
Luksemburško sodišče je o zadevi odločalo na pobudo Irske in Avstrije. V Sloveniji je zahtevo za presojo ustavnosti zakona o elektronskih komunikacijah v delu, ki se nanaša na hrambo podatkov, lani vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je danes izrazila zadovoljstvo z odločitvijo v Luxembourgu.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.