Izraelski vladni organi v prihodnje tako ne bodo več nadgrajevali svojih računalnikov z novimi različicami Microsoftove programske opreme, temveč bodo uporabljali obstoječe proizvode Microsoftove pisarniške zbirke Office. Ob tem bo izraelska vlada spodbujala razvoj cenejše, odprtokodne programske opreme, s čimer bo poskušala tudi povečati rabo računalnikov. Prav v ta namen je izraelsko finančno ministrstvo sodelovalo z družbama Sun Microsystems in IBM pri oblikovanju hebrejske jezikovne različice pisarniškega paketa OpenOffice, prosto distribuirane odprtokodne alternative Microsoftovi zbirki Office.
Pri tem je predstavnica izraelskega finančnega ministrstva, ki je želela ostati neimenovana, dejala, da je ta izraelski korak v zvezi z Microsoftovo programsko opremo povsem ekonomska odločitev. Pojasnila je še, da je vlada na politični ravni zavezana k širjenju rabe računalnikov, zato želi razširiti odprtokodno tehnologijo, tako da si bo več ljudi lahko privoščilo računalnik.
Bo Microsoft izgubil proti odprti kodi?
Odločitev izraelske vlade je nov korak v smeri naraščajočega zanimanja javnega sektorja različnih držav za odprtokodno oziroma nelastniško programsko opremo, pri kateri vodilno mesto pripada operacijskemu sistemu Linux. Nekatere vladne ustanove v Franciji in Nemčiji ter na Kitajskem so se že odločile, da bodo uporabljale Linux ne samo na svojih strežnikih, temveč tudi na delovnih postajah. Celotne vlade v Veliki Britaniji, Braziliji, Južni Koreji in Rusiji ter na Kitajskem in Japonskem pa že proučujejo odprtokodne alternative Microsoftovi programski opremi.
Vlade predstavljajo velik del svetovnega trga programske opreme, saj po podatkih analitske hiše IDC poskrbijo za kar 10 odstotkov celotne svetovne potrošnje za informacijsko tehnologijo. Zvezne, državne in lokalne oblasti v ZDA so npr. v letu 2002 za številne obsežne informacijske sisteme, ki so namenjeni sledenju vsega - od pobiranja davkov do ribiških licenc -, porabile 34 milijard dolarjev.
